Prof. dr. F. Duncan M. Haldane je na slavnostni seji Senata UL prejel naziv častni doktor in se vpisal v knjigo častnih doktorjev UL.
Foto: Foto Studio NORA d. o. o.
Datum objave: 25.03.2019
Kategorija: Raziskovalci v objektivu
Nobelov nagrajenec za fiziko in častni doktor Univerze v Ljubljani prof. dr. F. Duncan M. Haldane je v prostorih slovenskega veleposlaništva v Washingtonu slovesno zaprisegel kot slovenski državljan. Haldane se je rodil v Londonu; njegov oče je bil Škot, mati Ljudmila Renko pa je bila Koroška Slovenka.
Poleg sorodstvenih vezi prof. dr. F. Duncana M. Haldana s Slovenijo povezuje tudi strokovno sodelovanje, saj nas je že leta 2000 obiskal kot vabljeni predavatelj na konferenci, ki so jo na Bledu organizirali sodelavci Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Instituta Jožef Stefan. Leta 2018 mu je Univerza v Ljubljani (UL) podelila naziv častni doktor. Na slavnostni seji Senata UL, kjer je prejel častni naziv, je bil tudi slavnostni govornik, kjer je izpostavil vez z našo državo: »Po materi sem Slovenec in vedno sem se identificiral kot pol Slovenec pol Škot. Zato sem počaščen, da mi je največja Univerza v Sloveniji podelila ta naziv.« Svoj govor je zaključil z zahvalo v slovenskem jeziku.
Profesor Haldane je leta 1978 doktoriral iz fizike na Univerzi v Cambridgeu in do leta 1981 delal na Institutu Laue-Langevin v Grenoblu v Franciji. Nato se je preselil v Združene države Amerike, kjer je leta 1990 postal profesor fizike na Univerzi v Princetonu.
Pionirske raziskave profesorja Haldanea so povezane s kvantnimi lastnostmi snovi pri nizkih temperaturah. Ti sistemi so tedaj veljali za dobro raziskane, saj se je zdelo, da ni več prostora za dopolnitve njihovega razumevanja. Profesor Haldane pa je leta 1983 odkril teoretično nepričakovane topološke lastnosti magnetnih verig in leta 1988 kot prvi podal tudi teoretični model tako imenovanega topološkega materiala. Tako je postavil temelje za eno trenutno najživahnejših področij raziskav v fiziki kondenzirane snovi, zlasti po odkritju konkretnih snovi – topoloških izolatorjev. Vizionarsko delo profesorja Haldanea je bilo leta 2016 nagrajeno z Nobelovo nagrado, ki jo je skupaj z Davidom J. Thoulessom in Johnom M. Kosterlitzem prejel »za teoretična odkritja topoloških faznih prehodov in topoloških faz snovi«.