Datum objave: 17.04.2020
Kategorija: Interdisciplinarne raziskave, Naš prispevek k ciljem trajnostnega razvoja OZN
Cilji trajnostnega razvoja: 3 Zdravje in dobro počutje (kazalniki)
Univerza v Ljubljani (UL) je bila pod koordinatorstvom Medicinske fakultete UL uspešna s prijavo na evropski razpis programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020. Pridobila je 2,5 milijona evrov evropskih sredstev za vzpostavitev novega interdisciplinarnega Centra za neuroinformatiko s pomočjo tujega odličnega raziskovalca, ki ga bo UL na novo zaposlila preko mednarodnega razpisa. To je že drugi ERA Chair projekt na Univerzi v Ljubljani, financiran s strani Obzorja 2020, ki bo omogočil razvoj perspektivnega interdisciplinarnega raziskovalnega področja in okrepil raziskovalno odličnost in pomembno vlogo UL in Slovenije v Evropskem raziskovalnem prostoru.
Projekt UL, Chair of Neuroinformatics (akronim CONI), ki je bil prijavljen na razpis Obzorje 2020 WIDESPREAD-06-2020 ERA Chair, je 23. marca Evropska komisja povabila k pripravi pogodbe. Projekt CONI so pripravili sodelavci Medicinske fakultete UL, Fakultete za računalništvo in informatiko UL, Fakultete za matematiko in fiziko UL ter Filozofske fakultete UL. Pripravo vloge je koordiniral prof. dr. Samo Ribarič, dr. med. z Medicinske fakultete UL. Pri projektu sodelujejo društvi bolnikov s Parkinsonovo in Alzheimerjevo boleznijo (Trepetlika in Spominčica), podjetja, ki razvijajo informacijske tehnologije (Marand, VMA in Vitasis) ter Klinični oddelek za bolezni živčevja Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in Psihiatrična bolnišnica Idrija. Pismo podpore vlogi sta prispevali Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije.
Temeljno poslanstvo projekta CONI je pospešitev razvoja interdisciplinarnega področja nevroinformatike (NI) na UL, povezovanje deležnikov s tega področja v okviru Republike Slovenije in krepitev mednarodnega sodelovanja z odličnimi raziskovalnimi skupinami v Evropi in ZDA.
Nevroinformatika je raziskovalno področje, na presečišču nevroznanosti (sestavljeno iz številnih in različnih poddisciplin, npr. delovanje človeških možganov med razvojem in boleznijo) in informacijskih znanosti, ki se ukvarja z organizacijo podatkov nevroznanosti z uporabo računskih modelov in analitičnih orodij. NI je na primer pomembna za povezovanje, analizo in razlago vse bolj obsežnih, velikoserijskih in podrobnih eksperimentalnih podatkov in podatkov pridobljenih med prepoznavo in obravnavo delovanja človeških možganov pri kroničnih, nevrodegenerativnih boleznih z demenco. Ta integracija poteka v treh ključnih fazah: razvoj podatkovnih baz nevroznanosti (standardi za ontologije, opis metapodatkov, forme podatkov in za izmenjavo podatkov); razvoj in izmenjava namenskih, optimiziranih orodij in algoritmov za vizualizacijo in analizo podatkov ter ustvarjanje in potrjevanje prediktivnih in pojasnjevalnih računskih modelov strukture in delovanja možganov. NI zaradi svoje narave dela pospešuje skupne interdisciplinarne raziskave, kar spodbuja in pospešuje preučevanje možganov na več ravneh ter prispeva k celovitemu razumevanju delovanja človeških možganov. Povezovanje informacijskih znanosti in raziskav možganov prinaša koristi za obe znanstveni področji. Informatika s pomočjo protokolov, metod in orodij informacijske tehnologije (IT) olajša obdelavo podatkov, modeliranje in komunikacijo spoznanj pri interdisciplinarnih raziskavah delovanja možganov. Po drugi strani odkritja na področju delovanja možganov spodbujajo razvoj novih metod IT.
Kratkoročni cilj projekta ERA Chair CONI je tudi izdelava protokolov, metod in orodij IT za pripravo z IT podprtih klinične poti in klinično raziskovalne poti za obravnavo bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo (AB). Klinična pot je multidisciplinarno orodje upravljanja, ki izboljšuje kakovost zdravstvenega varstva s standardizacijo oskrbe bolnikov in temelji na izsledkih temelječi medicini. Klinična pot je ključnega pomena za zdravljenje bolnikov z demencami, kot je AB, saj imajo razmeroma dolgotrajen in dokaj predvidljiv klinični potek.
V okviru projeka CONI bomo razvili klinično pot, ki bo omogočila vključevanje večjega števila osebnih tipal v pacientovo vsakodnevno okolje, s čimer se multidisciplinarnemu timu izvajalcev zdravstvenega varstva (zdravniku specialistu družinske medicine, nevrologije in psihiatrije; medicinskim sestram in izvajalcem nege bolnika na domu) omogoči oddaljeno odzivnost in 24/7 povratne informacije o bolnikovem stanju – kontinuum zdravstvenega varstva za optimalno oskrbo bolnikov z AB. Zbiranje podatkov s podporo telemetrije individualizira klinično oskrbo bolnikov in poveča učinkovitost klinične poti. Trenutno ni sprejetih nacionalnih ali mednarodnih kliničnih poti za bolnike z AB, oskrba bolnikov je urejena s širokimi smernicami in priporočili za diagnostiko in zdravljenje ter s pravili zdravstvenega zavarovanja. Uvedba klinične poti za bolnike z AB je pogoj za razvoj ustrezne klinično raziskovalne poti, s katero se poveča učinkovitost kliničnih raziskav za izboljšanje obravnave bolnika z AB s farmakološkimi in nefarmakološkimi pristopi. Bolniki z Alzheimerjevo demenco imajo povečano tveganje za komorbidnost, hkratno in nevzročno pojavljanje drugih kroničnih bolezni, med katerimi sta najbolj pogosti sladkorna bolezen in hipertenzija. Zato je dolgoročni cilj projekta CONI izdelava z IT podprtega ekosistema za celovito podporo vzdrževanja optimalnega zdravstvenega stanja starostnikov s kroničnimi boleznimi. Predsedniki strokovnih združenj družinske medicine, psihiatrije in nevrologije pri Slovenskem zdravniškem društvu, so podpisali skupno izjavo o sodelovanju pri razvoju in uvajanju multidisciplinarne klinične poti in klinične raziskovalne poti za podporo celoviti zdravstveni oskrbi starostnikov s kroničnimi boleznimi v Sloveniji.
V Sloveniji so leta 2018 prebivalci, stari 65 ali več let, predstavljali 19,4 % prebivalstva, leta 2055 naj bi bilo v tej starostni skupini skoraj 32 % prebivalcev. V letu 2018 je bilo v Sloveniji razmerje med delovno aktivnimi osebami in osebami, starimi 65 let ali več, 3,37 proti 1 (vir EUROPOP2018). V letu 2100 bo pričakovano razmerje 1,76 proti 1 (vir The EU’s population projected up to 2100, 2020). Pričakuje se, da se bo delež starih med 59 in 64 let, ki so leta 2015 predstavljali približno 11 % delovno sposobnih na trgu dela, več kot podvojil do leta 2030. Cilji Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za povečanje deleža starejših na trgu dela v Sloveniji so: povečanje stopnje delovne aktivnosti starejših, daljše ostajanje v zaposlitvi, izboljšanje zaposljivosti in zdravja starejših (vir Starejši in trg dela v Sloveniji, 2016). Projekt CONI zmanjšuje družbeno ekonomske posledice padanja deleža aktivnega prebivalstva in staranja prebivalstva v Sloveniji, ker prispeva k celoviti podpori vzdrževanja optimalnega zdravstvenega stanja starostnikov s kroničnimi boleznimi.
Za izpolnitev ciljev projekta se bo na mednarodnem razpisu izbral predstojnik ERA Chair CONI, ki bo prevzel vodenje in zaposlovanje sodelavcev novo ustanovljenega Centra za nevroinformatiko UL. Naloge predstojnika ERA Chair CONI, v sodelovanju s sodelavci na UL in v tujini so: razvoj področja nevroinformatike v Sloveniji s pomočjo izvedbe mednarodnih delavnic, dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja, pridobivanje nacionalnih in mednarodnih projektov, pridobivanje novih sodelavcev Centra za nevroinformatiko ter povezovanje s podjetji IT doma in po svetu z namenom skupnega razvoja in trženja proizvodov IT.
Pripravo projekta je podprl Razvojni sklad, ki ga je UL ustanovila leta 2015, da bi k prijavi evropskih projektov spodbudila čim več raziskovalcev in jih pri tem strokovno podprla.
Prepletenost nevroznanosti, nevroinformatike in informacijske znanosti.