Prikaz zunanje stene tipične zgodovinske zidane stavbe in njenega računskega modela (levo) ter primerjava poškodb pri projektni potresni obremenitvi brez izvedbe sanacijskih posegov in po izvedeni sanaciji s potresno izolacijo (desno)
Vir slike: www.tandfonline.com
Datum objave: 04.12.2017
Kategorija: Najodličnejši raziskovalni dosežki, Interdisciplinarne raziskave
Cilji trajnostnega razvoja: 11 Trajnostna mesta in skupnosti (kazalniki)
Raziskovalca Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani sta razvila nov pristop računskega modeliranja odziva zidanih stavb na potresno obremenitev ter metodo za izbiro primernega tipa izolacijskih naprav za vgradnjo v kulturnozgodovinske objekte.
Avtorja: Simon Petrovčič, Vojko Kilar
Pri zgodovinskih zidanih stavbah z uporabo konvencionalnih sanacijskih gradbenih posegov lahko dosežemo izjemno visoko stopnjo varnosti pred porušitvijo, vendar pa so takšni ukrepi tudi zelo invazivni in zahtevajo razmeroma velike posege v objekt ter s tem tudi v njegovo zgodovinsko in kulturno substanco. Na potresno ogroženih območjih po svetu se v določenih primerih uporablja tudi potresna izolacija. Osnovni princip delovanja takega sistema je, da se s povečanjem nihajne dobe in dušenja celotnega sistema zmanjša raven sil, ki nastanejo na konstrukciji med potresno obremenitvijo. Za ta namen se uporabljajo posebna ležišča, ki se običajno vgrajujejo na nivo temeljev konstrukcije. To pomeni, da v takih primerih pretirani posegi v objekt sploh niso potrebni. V tem kontekstu je uporaba potresne izolacije pri zgodovinskih zidanih stavbah svojevrstna rešitev, saj omogoča povečanje potresne odpornosti ob minimiziranju posegov na objektu. Zaradi zahtevnosti vgradnje takšnih naprav in razmeroma visoke cene so tovrstni posegi omejeni na najbolj dragocene stavbe kulturne dediščine.
V prvi fazi raziskav sta raziskovalca Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani (Simon Petrovčič in Vojko Kilar) razvila nov pristop računskega modeliranja odziva zidanih stavb na potresno obremenitev, v nadaljevanju pa tudi metodo za izbiro primernega tipa izolacijskih naprav za vgradnjo v kulturnozgodovinske objekte, ob upoštevanju dovoljene stopnje poškodovanosti spomenika, ki jo projektanti izberejo skupaj z lastnikom, konservatorjem in upravljavcem dediščine.
Vir: PETROVČIČ, Simon, KILAR, Vojko. Seismic retrofitting of historic masonry structures with the use of base isolation - modelling and analysis aspects. International journal of architectural heritage : conservation, analysis and restoration, ISSN 1558-3058.[Print ed.], 2017, vol. 11, iss. 2, str. 229-246.