Raziskovalne novice

Za prelivanje znanja od podjetij v tuji lasti na domača je ključna absorbcijska sposobnost slednjih

Datum objave: 04.12.2017

Kategorija: Najodličnejši raziskovalni dosežki, Interdisciplinarne raziskave, Naš prispevek k ciljem trajnostnega razvoja OZN

Cilji trajnostnega razvoja: 9 Industrija, inovacije in infrastruktura (kazalniki)

Absorbcijska sposobnost za prelivanje znanja pri domačih podjetjih je odvisna zlasti od ravni tehnološkega razvoja, raziskav in razvoja ter inovacijske dejavnosti, ravni razvitosti človeškega kapitala, ravni produktivnosti in/ali izvozne usmerjenosti.

 Avtorja: Matija Rojec, Mark Knell 

Avtorja (Matija Rojec, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, in Mark Knell, NIFU Nordic Institute for Studies in Innovation Research and Education) analizirata najnovejše vsebinske in metodološke prispevke k analizi prelivanja znanja od neposrednih tujih investicij (NTI), ki so prinesli nekatere bolj optimistične rezultate glede teh prelivanj in ki lahko pomagajo v nadaljnjem razvoju tega področja raziskovanja. Izsledke sta objavila v reviji Journal of Economic Surveys.

Prelivanje znanja ('knowledge spillovers') od podjetij v tuji lasti na domača podjetja je potencialno eden najpomembnejših razvojnih učinkov vhodnih neposrednih tujih investicij (NTI) za državo prejemnico. Empirične analize prelivanja znanja od NTI kažejo mešane rezultate, saj ugotavljajo tako pozitivne, kot nevtralne in negativne učinke prelivanja. Pomanjkanje dokazov za prelivanje v glavnem izhaja iz rezultatov panelne analize individualnih podjetniških podatkov. To je pomembno, saj je prav ta pristop najprimernejši za ocenjevanje prelivanj znanja od NTI. Članek analizira najnovejše vsebinske in metodološke prispevke k analizi prelivanja znanja od NTI, ki so prinesli nekatere bolj optimistične rezultate glede prelivanj in ki lahko pomagajo v nadaljnjem razvoju tega področja raziskovanja.

Najpomembnejši vsebinski napredek v raziskovanju se nanaša na uvajanje celega niza virov heterogenosti tako tujih podružnic kot domačih podjetij v analizo. Druge vsebinske novosti vključujejo razlikovanje med vertikalnimi (med-panožnimi) in horizontalnimi (znotraj-panožnimi) prelivanji ter absorbcijsko sposobnost države prejemnice in domačih podjetij. Metodološki napredek se nanaša na razlikovanje med prelivanjem tehnologije/znanja in produktivnosti, izboljšanje modeliranja in metod ocenjevanja ter na naraščajočo količino in kakovost podatkov. Slej ko prej velja, da je za prelivanje znanja od podjetij v tuji lasti na domača podjetja ključna absorbcijska sposobnost slednjih.

Vir: Why is there a lack of evidence on knowledge spillovers from foreign direct investment? Journal of economic surveys, 2017, vol. 31, http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/joes.12207/full.

Članek o prelivanju znanja od neposrednih tujih investicij je bil objavljen v reviji Journal of Economic Surveys.

The article on knowledge spillovers from foreign direct investments was published in the Journal of Economic Surveys.

nazaj na seznam