Projekt Durasoft - Klop na Veliki planini
Fotografija: Dr. Miha Humar
Datum objave: 17.11.2020
Kategorija: Interdisciplinarne raziskave, Naš prispevek k ciljem trajnostnega razvoja OZN
Cilji trajnostnega razvoja: 12 Odgovorna poraba in proizvodnja, 13 Podnebni ukrepi (kazalniki)
Les je edina surovina, ki jo imamo v Sloveniji v relativnem izobilju. V zadnjem obdobju vedno bolj na pomenu pridobiva gradnja z lesom. Širšo rabo lesa najbolj omejuje dejstvo, da je les podvržen razkroju. V naravi so ti procesi zaželeni, kadar pa les uporabljamo v gospodarske namene, želimo te procese čim bolj upočasniti. Za projektante in arhitekte je ena ključnih informacij podatek o življenjski dobi lesa na prostem, ki je odvisna od lesne vrste, postopka zaščite in mikroklimatskih pogojev. Teh podatkov ne moremo povzeti iz literature, temveč jih moramo za ključne slovenske pokrajine pridobiti sami.
V ta namen smo na šestih lokacijah v Sloveniji (Seča, Bilje, Ljubljana, Velika planina, Pesnica) in zamejstvu (Doberdob), postavili lesene klopi. Klop je načrtovana tako, da služi kot model za fasado in teraso. Izdelane so iz lesa najpomembnejših iglavcev v Sloveniji in sicer, navadne smreke, rdečega bora in macesna. Del smrekovih elementov je zaščiten z bakrovim biocidnim proizvodom oziroma termično modificiran. Oba komercialna postopka zaščite sta bila razvita na Biotehniški fakultete Univerze v Ljubljani. Na posamezne elemente so nameščeni senzorji za spremljanje vlažnosti lesa. Naši modeli kažejo, da se razkroj na smrekovem lesu pojavi po približno 300 dneh, ko vlažnost lesa presega 25%. Tako lahko na podlagi meritev vlažnosti že po nekaj letih ocenimo, kakšna je življenjska doba lesa na posamezni lokaciji.
Te raziskave potekajo v okviru projekta DURASOFT, ki je sofinanciran iz programa Interreg Italia-Slovenija 2014-2020 spodbuja trajnostno rabo avtohtonega lesa iglavcev in močvirskega trsa na območju severnega Jadrana in južnih Alp. Z ustreznimi zaščitnimi postopki se lahko izboljša odpornost lesa na napade škodljivcev. Biocidni proizvodi in inovativne tehnike avtohtonemu lesu zagotovijo življenjsko dobo, ki je primerljiva z življenjsko dobo eksotičnega lesa ali plastičnih materialov, vendar z bistveno manjšim ogljičnim odtisom. Testne klopi so samo eno izmed orodij preko katerih se izvajajo testi. Izvajanje projekta je začelo 1.3.2020 in bo zaključeno 28.2.2022.
Projekt v Sloveniji koordinira Miha Humar, ki je zaposlen na Biotehniški fakultete Univerze v Ljubljani. Njegovo raziskovalno delo obravnava probleme vrednotenja življenjske dobe lesa, problematike lesene kulturne dediščine, razvoja klasičnih biocidnih in nebiocidnih rešitev za zaščito lesa. V te namene je postavil prvo celovito terensko polje, kjer potekajo poljski preizkusi. Pri svojem delu tesno sodeluje z industrijo.
Klop v Seči
Klop v hortikulturem centru UL BF v Biljah