Datum objave: 09.12.2020
Kategorija: Najodličnejši raziskovalni dosežki, Naš prispevek k ciljem trajnostnega razvoja OZN
Cilji trajnostnega razvoja: 3 Zdravje in dobro počutje, 8 Dostojno delo in gospodarska rast (kazalniki)
Raziskovalci Fakultete za šport Univerze v Ljubljani so na podlagi tridesetletnega spremljanja slovenske mladine identificirali zaustavitev trenda prekomerne prehranjenosti in debelosti pred pojavom epidemije COVID-19.
Debelost pri otrocih je povezana s kratkoročnimi in dolgoročnimi škodljivimi zdravstvenimi izidi. Poleg tega se debelost prenaša v odraslo dobo in vodi do tveganj prezgodnje umrljivosti. Otroška debelost se je v zadnjih nekaj desetletjih dvajsetega stoletja močno povečala, zlasti v razvitih državah. Od takrat je debelost pri otrocih prepoznana kot prednostna naloga javnega zdravja, zaradi česar se po vsem svetu izvajajo različne preventivne strategije.
Kljub naporom še vedno nobena država ni predstavila zanesljivih dokazov o doseganju preobrata, kar pa je kot prvim uspelo raziskovalcem Fakultete za šport Univerze v Ljubljani na osnovi podatkov SLOfit (znan. sod. dr. Maroje Sorić, prof. dr. Gregor Jurak, asist. dr. Saša Đurić, prof. dr. Marjeta Kovač, prof. dr. Janko Strel in izr. prof. dr. Gregor Starc). Na osnovi 6.738.510 podatkovnih točk iz tridesetletnega obdobja merjenja telesne mase slovenskih otrok in mladine v obdobju 1989–2018 so preučili pojavnost prekomerne prehranjenosti in debelosti v treh starostnih skupinah (7–10, 11–14 in 15–18 let).
Ugotovili so, da se je med 1989 in 2009 debelost približno potrojila, prekomerna prehranjenost pa podvojila pri obeh spolih, medtem ko se je v zadnjem desetletju ta trend obrnil ali vsaj ustavil. Ta preobrat je bil bolj izrazit pri fantih kot pri dekletih in pri mlajših otrocih v primerjavi z mladostniki.
Zaznani trendi so najmanj ugodni za mladostnike, zlasti mladostnice, pri katerih prekomerna prehranjenost in debelost še vedno naraščata, kar kaže na potrebo po intervencijah, prilagojenih posebej za te skupine. Kljub opaznemu zmanjšanju prekomerne prehranjenosti in debelosti pri slovenskih otrocih in mladini, sta le-ti še vedno zelo visoki. Obstoječa prizadevanja v boju proti debelosti bi se morala torej nadaljevati z neomajno intenzivnostjo. Rezultati so objavljeni v sedmi najbolj citirani reviji na svetu Scientific Reports – Nature, z dejavnikom vpliva 4,576.
Vir: SORIĆ, Maroje, JURAK, Gregor, ĐURIĆ, Saša, KOVAČ, Marjeta, STREL, Janko, STARC, Gregor. Increasing trends in childhood overweight have mostly reversed: 30 years of continuous surveillance of Slovenian youth. Scientific reports, ISSN 2045-2322, 3. Jul. 2020, vol. 10, article no. 11022, str. 1–8, ilustr. https://www.nature.com/articles/s41598-020-68102-2. epdf?sharing_token=gMTtUKi47j8Ry6s86Cqsf9RgN0jAjWel9jnR3ZoTv0MaNa_8Qc64WJ7troUHlHY6CNqvAfhtXzT9n758unRW0cjQRLXjCLiHM5Rh6YnMn8khj3siyLC-BAwKM kVnoPcmYrfQjzF94FkDqNfJwSLsCp_Hv88XHSFBeL0J6WrzLbc%3D, https://www.nature.com/articles/s41598-020-68102-2, doi: 10.1038/s41598-020-68102-2. Časovni trendi razširjenosti prekomerne prehranjenosti, debelosti in čezmerne debelosti med letoma 1989 in 2018, prikazani po spolu za tri starostne skupine: 7–10 let, 11–14 let in 15–18 let. Številke v legendah označujejo letni odstotek povečanja – APC (95-odstotni interval zaupanja) za določeno obdobje. Avtor slike: Saša Đurić