Datum objave: 09.12.2020
Kategorija: Najodličnejši raziskovalni dosežki, Naš prispevek k ciljem trajnostnega razvoja OZN
Cilji trajnostnega razvoja: 13 Podnebni ukrepi, 15 Življenje na kopnem (kazalniki)
Skupina raziskovalcev z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (UL NTF), Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU (ZRC-SAZU), Instituta Jožef Stefan (IJS) ter inštitutov CNRS in LSCE iz Francije je preučevala 6600 let klimatskega in človeškega vpliva na okolico Bohinjskega jezera.
Človeški vpliv na naravo je danes izjemno velik. Celo tako velik, da na Zemlji le še redko najdemo neokrnjena okolja. Kdaj in do kakšne mere pa se je začel ta »uničujoč« pohod človeka? Odgovor na to vprašanje je mednarodna ekipa raziskovalcev (UL NTF: prof. dr. Andrej Šmuc (vodilni avtor), izr. prof. dr. Matej Dolenec (soavtor), ZRC- SAZU: dr. Maja Andrič (prvi avtor), IJS: prof. Nives Ogrinc ter CNRS in LSCE iz Francije) iskala globoko na dnu Bohinjskega jezera, v sedimentnih arhivih, ki že več kot 10.000 let beležijo naravne in antropogene okoljske spremembe.
Na podlagi širokega spektra interdisciplinarnih raziskav okoljskih proksijev (geokemija, sedimentologija, izotopi, palinologija, arheologija) so rekonstruirali evolucijo širše okolice Bohinja v zadnjih 6600 letih. Najbolj šokantno odkritje ni bilo, da je vpliv človeka (poljedelstvo, paša, rudarjenje) že od bronaste dobe naprej izjemno velik, marveč da je bil celo pred več kot 3000 leti katastrofalen. Človek že od svojega prihoda naprej vpliva na rastlinstvo in živalstvo ter tudi na erozijo, razvoj tal in hidrologijo jezera in s tem popolnoma spreminja Bohinjsko krajino.
Pa še zanimivost: včasih voda v Bohinjsko jezero ni tekla samo iz smeri Savice (tako kot danes), ampak tudi iz druge smeri; iz Stare Fužine. Ta fenomen raziskovalci pripisujejo klimatskim spremembam in bolj vlažni klimi.
Delo je edinstveno v celotnem Mediteranskem prostoru, saj s pričujočimi raziskavami prvič odstirajo pogled na več kot 6000 let staro krhko ravnotežje med naravnimi in človeškimi vplivi, ki pogojujejo nastanek in obstoj današnje krajine. Članek je bil objavljen v reviji A'' in se uvršča med izjemne dosežke.
Vir: Andrič M., Sabatier P., Rapuc W., Ogrinc N., Dolenec M., Arnaud F., Grafenstein U., Šmuc A. 6600 years of human and climate impacts on lake-catchment and vegetation in the Julian Alps (Lake Bohinj, Slovenia). Quat. Sci. Rev., 227 (2020), 1–18. Vrtalna ploščad z izvlečenim jedrom, Bohinjsko jezero Avtor fotografije: Marko Zaplatil Primerjava nekaterih okoljskih proksijev Bohinjskega jezera s paleookoljskimi arhivi iz drugih predelov Alp in sončno aktivnostjo za zadnjih 6600 let Avtorji slike: A. Šmuc, M. Dolenec, M. Andrič, P. Sabatier, W. Rapuc, N. Ogrinc, F. Arnaud, U. Grafenstein