Seznam udeležencev prvega RAPTOR srečanja, Ljubljana, 1.-3. julija 2018; Heinz Deutschman, Medphoton, Salzburg, Avstrija,Thomas Bortfeld, Massachussets General Hospital, Boston, ZDA, Marco Donetti, CNAO, Pavia, Italija, Marcus Stock, MEDAUSTRON, Dunaj, Avstrija, Martin Janson, Raysearch, Stockholm, Švedska, Christian Richter, Oncoray, Dresden, Nemčija, Kristjan Anderle, Cosylab, d.d., Antje Knopf, University Medical Center Groeningen, Francesca Albertini, Paul Scherer Institut, Zuerich, Švica, Anthony Lomax, Paul Scherer Institut, Zuerich, Švica, Mark Pleško, Cosylab, d.d., Katia Parodi, Ludvig Maximillian Universitaet Muenchen, Nemčija, Robert Jeraj, FMF, Univerza v Ljubljani, Stine Korreman, Protonski center, Aarhuis, Danska, Shinichiro Mori, National institute of radiological sciences, Tokio, Japonska, Uli Webber, GSI, Darmstadt, Nemčija, Rok Gajšek, Cosylab, d.d., Andrej Studen, FMF, UL in IJS
Avtor fotografije: Kristjan Anderle (Cosylab, d.d.)
Datum objave: 14.12.2020
Kategorija: ERC in MSCA, Interdisciplinarne raziskave, Naš prispevek k ciljem trajnostnega razvoja OZN
Cilji trajnostnega razvoja: 3 Zdravje in dobro počutje (kazalniki)
Hadronska terapija je napredna metoda radioterapije. Kot vsaka radioterapija hadronska terapija napada rakave celice z ionizirajočim sevanjem. Ionizirajoče sevanje pa lahko sestavljajo različni delci - od elektromagnetnega sevanja znanega kot sevanje gama, sevanja elektronov oziroma sevanja beta do sevanja lahkih jeder, helijevih kot sevanja alfa. Običajna radioterapija za delovno sredstvo uporablja sevanje gama, fotone, katerih izgube v snovi dobro opisuje eksponentna krivulja. To pomeni, da bo doza sevanja največja tam, kjer sevanje v telo vstopa. Ker so tumorji običajno skriti globoko v telesu bodo dobršen del doze prejela sicer zdrava tkiva. To težavo rešuje hadronska terapija.
Raziskovalna skupina Medicinska fizika (FMF UL, UKC, OI, IJS) je skupaj s podjetjem Cosylab, d. d. ter z raziskovalnimi partnerji iz najpomembnejših centrov za hadronsko terapijo po svetu s strani Evropske komisije pridobila financiranje za iniciatvio RAPTOR; evropsko izobraževalno mrežo (MSCA ETN) na področju hadronske terapije ter uvedbe inovatinih metod za zanesljivo zdravljenje raka s hadronsko terapijo.
Pri hadronski terapiji so delovno sredstvo pospešena jedra lahkih atomov - vodika, helija, ogljika. Poseben primer je vodik, saj je njegovo jedro en sam delec - proton. Posebni obliki terapije z vodikovimi jedri zato rečemo tudi protonska terapija. Zaradi preproste zgradbe so tudi tehnične zahteve obsevalnikov pri protonski terapiji nekoliko blažje kot pri drugih jedrih, zato se protonska terapija širi hitreje kot hadronska terapija. Kljub temu gre za finančno ter tehnično zapleteno tehnologijo, kar botruje relativno skromnemu številu centrov po svetu. Trenutno je v uporabi 109 centrov, 37 v gradnji in 29 v načrtovanju.
Prednost hadronske terapije je v ti. Braggovem vrhu, strmemu porastu odložene doze tik pred točko, kjer se pospešeno jedro v telesu ustavi. Prednost je dvojna - vstopna doza je manjša kot doza v Braggovem vrhu, hkrati pa sevanja za točko ustavitve ni. Teoretično je možno s primernimi nastavitvami pospeševalnika dozo v telesu odlagati točko po točko z zelo majhnim deležem doze zunaj načrtovanega območja. Hadronska terapija je tako bistveno boljša kot običajna terapija pri zdravljenju otrok v izogib stranskim učinkom povezanim z dozo odloženo izven obolenega območja, ter pri zdravljenju rakov obdanih s sevalno občutljivimi tkivi.
Hadronska terapija je zaradi svoje natančnosti pri obsevanju bolj podvržena negotovstim, povezanim z obsevanjem. Že pri majhnih napakah ocene snovi, ki jo sevanje sreča na poti do ciljnega mesta, lahko pride do bistvenih odstopanj pri prejeti dozi. Tako lahko namesto v ciljni točki sevanje odloži energije povsem drugje, kar zmanjša tako uspešnost zdravljenja kot veča dozo v zdravem tkivu. Raziskovalni trud pri protonski terapiji je tako usmerjen v prilagajnje nastavitev obsevalnih naprav trenutni geometriji obsevanega telesa, čemur rečemo adaptivna terapija.
Raziskovalna skupina medicinska fizika, ki jo sestavljajo raziskovalci z dveh najvidnejših zdravstvenih organizacij v Sloveniji, Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani ter Onkološkega Inštituta v Ljubljani, ter dveh najbolj pomembnih ustanov na področju raziskav na področju fizike, Faklutete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter Instituta Jožef Stefan, sodeluje pri razvoju metod za čimbolj natančno uporabo hadronske terapije pri zdravljenju raka. V sodelovanju s podjetjem Cosylab, d. d. je tako leta 2018 začela kolaboracijo RAPTOR, kar je izpeljanka za rapid adaptive particle therapy, torej hitro adaptivno hadronsko terapijo, v katero je povabila vidne raziskovalce s področja hadronske terapije: bolnico Massachussets General Hospital iz Bostona v ZDA, inštitut OncoRay iz Dresdna, inštitut Paul Scherrer Institut iz Švice, podjetje Raysearch iz Švedske, obsevalni center MedAustron iz Avstrije, center CNAO iz Italije, univerzo Ludvik Maximillian Universitaet iz Muenchna. Po seriji znanstvenih sestankov smo bili v letu 2020 izbrani kot projekt Evropske komisije v okviru programa evropske izobraževalne mreže MSCA ETN in sheme Marie Skodlowska Curie MSCA s ciljem opraviti dodatne raziskave na izbranem področju ter hkrati omogočiti izobraževanje tujih in slovenskih študentov na področju hadronske terapije ter modernih metod njene uporabe. V okviru 3-letnega projekta bo poleg raziskovalnega in pedagoškega dela potekala tudi intenzivna izmenjava študentov med sodelujočimi organizacijami, kar bo omogočalo pretok znanja iz tujih terapevtskih centrov v Slovenijo, kar je še posebej pomembno v luči načrtovanega terapevtskega centra v Sloveniji.