Fotografija v lasti arhiva v Trstu: Archivio di Stato di Trieste, I. R. Governo Marittimo - Seebehörde (1850-1923) in Trieste, 1385, p. 138 (upper part), steamer "Bojana".
Datum objave: 04.01.2021
Kategorija: ERC in MSCA, Naš prispevek k ciljem trajnostnega razvoja OZN
Cilji trajnostnega razvoja: 5 Enakost spolov, 8 Dostojno delo in gospodarska rast, 10 Zmanjšanje neenakosti (kazalniki)
Čeprav pomorski svet tradicionalno velja za izključno moško področje, se je od druge polovice devetnajstega stoletja na valovih zgornjega in vzhodnega Jadranskega morja pojavljalo tudi več žensk, lastnic ladij, pomorščakinj in ribičk.
Njihovo skrito zgodovino obravnava raziskovalni projekt v okviru ukrepov Marie-Skłodowska-Curie (MSCA) „We Can Do It! Udeležba žensk na trgu dela v pomorskem sektorju na zgornjem Jadranu po obeh svetovnih vojnah – večplastni vidik“ (kratica: WeCanIt; sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev št. 894257), ki ga financira okvirni program Evropske unije za raziskave in inovacije Obzorje 2020. Raziskavo vodi dr. Erica Mezzoli – pod mentorstvom prof. Marte Verginella – na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in v sodelovanju, v obliki začasne napotitve, z Mednarodnim inštitutom za družbeno zgodovino iz Amsterdama.
Projekt WeCanIt pomeni ponovni razmislek o udeležbi žensk na trgu dela v „nenavadnem“ sektorju, ob osredotočanju na razmere v petih krajih: Trst (Italija); Koper, Piran in Izola (Slovenija); Rijeka (Hrvaška). Glavni cilj raziskave je „ponovno prepluti“, kvantitativno in kvalitativno, udeležbo žensk na trgu dela v pomorski industriji z vidika presečnosti (tj. medsebojne povezanosti spola, družbenega sloja, narodnosti itd.). Raziskovalni projekt si prizadeva doseči dvoje: spremeniti zakoreninjeno prepričanje, da obstajajo „ustrezne“ zaposlitve za moške in „ustrezne“ zaposlitve za ženske (tj. delitev dela glede na spol), ter preseči običajne – in konservativne – vidike raziskav zgornjega Jadrana v 20. stoletju, ki so se skoraj izključno osredotočale na posledice razmerja moči med državami, pri čemer pa niso upoštevale drugih dinamik, kot je nekonvencionalna odločitev nekaterih žensk, da „vržejo mreže v morje priložnosti“.