Foto: Camila Jacques
Datum objave: 04.04.2022
Kategorija: Interdisciplinarne raziskave, Naš prispevek k ciljem trajnostnega razvoja OZN
Cilji trajnostnega razvoja: 9 Industrija, inovacije in infrastruktura, 11 Trajnostna mesta in skupnosti, 12 Odgovorna poraba in proizvodnja (kazalniki)
UL BF sodeluje kot partner v enem od 11-ih integriranih projektov programa LIFE za varstvo okolja in podnebja, ki jih je izbrala Evropska komisija na podlagi razpisov za leto 2020. Slovenski projekt LIFE IP RESTART (LIFE20 IPE_SI_000021) je s področja ravnanja z odpadki. Med drugim naj bi pripomogel k izboljšanju stopnje recikliranja nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov, ter njihovo uporabo pri rekultivaciji degradiranih zemljišč in pripravi namenskih, rodovitnih zemljin. Projekt se je začel leta 2022 in se bo zaključil konec leta 2030.
Ključna izhodišča
Projekt LIFE IP ReStart je eden od enajstih integriranih projektov finančnega programa LIFE, ki jih je Evropska komisija izbrala za uresničevanje Akcijskega načrta Evropske unije za krožno gospodarstvo in Direktive Evropskega parlamenta in sveta o odpadkih. Program LIFE je za omenjene, velike okoljske in podnebne, projekte namenil 110 milijonov evrov v 11 državah unije, od tega je slovenski projekt prejel 10 milijonov evrov. Integrirani projekti zagotavljajo sredstva za združevanje različnih finančnih virov Evropske unije, kot so sredstva kmetijskih, strukturnih, regionalnih in raziskovalnih skladov, pa tudi nacionalne vire in naložbe zasebnega sektorja.
V slovenskem projektu LIFE IP RESTART, katerega koordinator je Ministrstvo za okolje in prostor, je največja pozornost namenjena področjem, na katerih Slovenija ne dosega ciljev Evropske unije, to je zmanjšanje količin odpadkov za zagotavljanje čim večje snovne samozadostnosti, večje krožnosti v sektorju predelave odpadkov in s tem zmanjšanje ogljičnega odtisa.
Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani je kot projektni partner vključena v akcijo, kjer pripravlja rodovitne zemljine za oživitev površinskih kopov. Slednjim je skupno, da jim ob koriščenju rudarske pravice odstranimo vrhnji, rodovitni del tal. Tla v naravi imajo fizikalne in geokemične lastnosti, ko se jih izkoplje in s tem poruši njihova struktura, jim rečemo zemljine. Termin »zemljina« označuje zemeljski izkop rodovitnega ali nerodovitnega dela tal, ki nastane pri gradbenih delih in se lahko uporabi za vzpostavitev tehnogenih tal, izboljšanje pridelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč ali za namensko pripravljene zemljine. Ekipo na LIFE projektu ReStart na BF UL sestavljajo doc. dr. Vesna Zupanc s Katedre za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora ter ekonomiko in razvoj podeželja ter prof. dr. Helena Grčman in doc. dr. Marko Zupan s Centra za pedologijo in varstvo okolja, Oddelek za agronomijo.
S projektom ponovno do rodovitnih tal
Obseg kmetijskih zemljišč se v Evropi in Sloveniji vztrajno zmanjšuje, zaradi česar izgubljamo potencial za pridelavo hrane in samooskrbno sposobnost. Poleg omejevanja pozidave je med glavnimi cilji Strategije EU za tla do leta 2030 (EU Soil Strategy for 2030) sanacija degradiranih območij, za kar so potrebni ustrezni materiali. Dostopnost rodovitnih zemljin s primernimi lastnostmi je pogosto ena izmed glavnih omejitev za ustrezno sanacijo. Medtem ko se pri rekultivaciji za spodnje plasti lahko uporabi manj rodovitne zemljine ali celo inertni gradbeni ali industrijski ostanki, je za zgornje plasti (vsaj 50 cm) potrebno uporabiti zemljine s primernimi fizikalnimi, biološkimi in kemijskimi lastnostmi. Te so odvisne od namena končne rabe območja. Za kmetijsko rabo moramo poleg ustreznih fizikalnih in kemijskih lastnosti, ki zagotavljajo rodovitnost namenskih zemljin, upoštevati tudi, da ne vsebujejo prekomernih koncentracij potencialno nevarnih snovi.
Namen in cilj akcije, ki jo vodi Biotehniška fakulteta UL na projektu ReStart, je razvoj tehnologij za pripravo namenskih, rodovitnih zemljin z vključevanjem anorganskih in organskih odpadkov, ki nastajajo pri gradbenih delih ali površinskih kopih in drugih industrijskih procesih. Glavne skupine odpadkov, kjer je delež recikliranja v Sloveniji nižji od Evropske unije, so komunalno blato, nenevarni odpadki v gradbeništvu in odpadki iz rušenja objektov. Na BF UL proučujejo, kako lahko nerodovitne zemljine z dodatki sekundarnega izvora izboljšamo in tako zagotovimo rodovitne mešanice, ki omogočajo varno ozelenitev prostora ali celo pridelavo hrane. Pomembno je, da so vključeni tudi organski dodatki, kot so komposti iz komunalnih odpadkov in ustrezno predelana blata komunalnih čistilnih naprav, tako z vidika njihove hranilne vrednosti kot trajnostnega gospodarjenja z organsko snovjo in ogljikom. Poleg kakovosti in odmerjanja dodatkov je izziv način mešanja, ki mora zagotoviti ohranjanje ali izboljšanje naravne strukture zemljin. Dosedanje raziskave na tem področju so redke.
Med pričakovanimi rezultati projekta je tudi revitalizacija degradiranih površin, ki so nastale pri površinskem rudarjenju oziroma izkoriščanju mineralnih snovi, skupaj jih je v Sloveniji kar 3.230 ha. Z izvajanjem začrtanih aktivnosti na projektu se bo uspešno revitaliziralo okoli 8.000 m2 urbanih ter rekultiviralo okoli 323 ha površin v odprtem prostoru. Pomemben rezultat projekta je tudi dvig zelenih delovnih mest, povezanih s krožnim gospodarstvom. Ocenjujemo, da bo projekt ustvaril okoli 250 zelenih delovnih mest, kar je pomemben napredek, saj se je stopnja rasti zelenih delovnih mest v zadnjih letih ustavila.
Evropska komisija ocenjuje, da bodo ukrepi, ki jih bodo države članice izvedle v okviru izbranih projektov, prispevali k uresničevanju ključnih ciljev evropskega zelenega dogovora v okviru strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in akcijskega načrta EU za krožno gospodarstvo
Slike: Prikaz kamnoloma Andraž nad Polzelo pred (levo) in po (desno) načrtovani sanaciji z namenskimi zemljinami, pridobljenimi v sklopu projekta LIFE ReStart (vir grafike Nerinvest d.o.o., 2021)
Avtorice raziskovalne novice: Prof. dr. Helena Grčman, doc. dr. Vesna Zupanc, Tina Drolc