Foto: Nicole Ber
Datum objave: 11.04.2022
Kategorija: Naš prispevek k ciljem trajnostnega razvoja OZN
Cilji trajnostnega razvoja: 3 Zdravje in dobro počutje, 4 Kakovostno izobraževanje, 5 Enakost spolov, 6 Čista voda in sanitarna ureditev, 8 Dostojno delo in gospodarska rast, 9 Industrija, inovacije in infrastruktura, 10 Zmanjšanje neenakosti, 11 Trajnostna mesta in skupnosti, 12 Odgovorna poraba in proizvodnja, 13 Podnebni ukrepi, 16 Mir, pravičnost in močne institucije, 17 Partnerstva za doseganje ciljev (kazalniki)
Prihaja generacija mladih, ki je kreativna, solidarna in sočutna do vseh generacij, tudi tistih še nerojenih. Pa tudi zelo zaskrbljena zaradi njihovih eksistencialnih težav in prihodnosti naše družbe, so ugotovili raziskovalci ter raziskovalke Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru, ki so združili moči v raziskavi z naslovom Mladina 2020.
Raziskava Mladina 2020 je nastala na podlagi javnega naročila Urada RS za mladino. Ta je razpisal potrebo po izvedbi študije, ki bi ponudila vpogled v spremembe družbenega profila slovenske mladine ter s tem tudi zagotovila znanstvene podlage oblikovanju javnih politik na tem področju. Raziskavo je izvedel konzorcij dveh javnih univerz, Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru, v sokoordinatorstvu izr. prof. dr. Mirana Lavriča in prof. dr. Tomaža Deželana. Raziskava temelji na periodičnem empiričnem raziskovanju mladih in mladine, ki sta ga obe univerzi v preteklosti ločeno že izvajali (npr. Mladina 2010, Mladina 2000) ter na novo uvaja partnerski pristop, ki presega institucionalna in osebna rivalstva, tako znana za manjše akademske skupnosti. Raziskava ohranja metodološko robustnost in primerljivost z raziskovanjem tega področja iz preteklosti, tako doma kot iz tujine. Hkrati raziskava uvaja konceptualne in metodološke novosti, ki se kažejo kot odpiranje novih tem (npr. državljanski prostori za mlade) in raziskovanje novih pristopov k obstoječim temam (npr. participacija) ter je tako ob boku najbolj aktualnim študijam.
Raziskava, ki temelji na terenskem anketiranju reprezentativnega vzorca mladih, starih med 15 in 29 let, ter biografskih, delno strukturiranih poglobljenih intervjujih z mladimi, zaradi svoje zasnove omogoča natančen vpogled v dolgoročne trende za zadnjih dvajset let, kar pomembno zvišuje vrednost pridobljenih podatkov. Med drugim so rezultati študije pokazali, da imajo demografske spremembe spremembe slovenske družbe ter mobilnostni vzorci pomemben vpliv na položaj mladih. Čeprav se je upadanje števila mladih v zadnjih letih umirilo in beležimo tudi pozitiven selitveni priprast, ko gre za mlade, pa kontinuirano padanje deleža mladih v celotni strukturi prebivalstva predstavlja številna družbeno-politična tveganja, ki se nenazadnje močno zrcalijo tudi v izobraževalnih in gospodarskih družbenih podsistemih.
Raziskava Mladina 2020 je razkrila, da se mladi zavedajo demografskih trendov in jih ti zelo skrbijo, pri čemer jih ne skrbi medgeneracijski konflikt, temveč predvsem dejstvo, da utegnejo bodoče generacije od nas prejeti razkrojeno državo, če bi se trenutni netrajnostni vzorci na socialnem, okljskem in gospodarskem področju nadaljevali. Poleg omenjene solidarnosti in trajnostne ozaveščenosti mladih, so se pokazale tudi močnejše težnje po avtonomiji ter hkrati nižja pričakovanja, ki jih imajo mladi do drugih. Lahko bi dejali, da se trendi individualizacije mladih, ki se zrcalijo v temeljnih vrednotah in stališčih mladih, kažejo tudi v zgodnejšem odseljevanju mladih od svojih staršev, pa tudi njihovi pripravljenosti za trajno selitev v tujino. Ta je povezana tudi z dejstvom, da mladi vse bolj občutijo neprijazne razmere na trgu dela, čeprav morda splošni kazalci zaposlenosti tega ne kažejo. Neprijazne razmere na trgu dela, stanovanjska problematika, zmanjšana socialna mobilnost ter vsesplošne netrajnostne prakse so med mladimi povzročile izjemno povečanje stresa ter vsesplošno poslabšanje duševnega zdravja mladih. Mladi so vse bolj zaskrbljeni, tako glede ključnih področij njihovega življenja kot glede prihodnosti naše družbe. Tako, da ne preseneča, da je eno od ključnih sporočil raziskave Mladina 2020 nizko splošno zadovoljstvo mladih z življenjem in z družbo, v kateri živijo. Prav tako pomembno sporočilo pa je tudi – tokrat pozitivno – da mladi kažejo visoko stopnjo ozaveščenosti o ključnih družbenih problemih in predstavljajo zelo primerne nosilce bodočega družbenega razvoja.
Vabljeni, da prisluhnete mladim ter raziskovalcem in raziskovalkam v odličnem dokumentarnem filmu RTV SLO »Kako je v naši domovini biti mlad«, ki je nastal na podlagi raziskave Mladina 2020.