Slika: Roman Wimmers
Datum objave: 20.07.2022
Kategorija: Naš prispevek k ciljem trajnostnega razvoja OZN
Cilji trajnostnega razvoja: 1 Odprava revščine, 8 Dostojno delo in gospodarska rast (kazalniki)
Državljanska vojna v Jugoslaviji, ki se je odvijala med leti 1990 in 1999, predstavlja enega najbolj smrtonosnih vojaških konfliktov v Evropi po koncu druge svetovne vojne z več kot 140,000 žrtvami in več kot 2 milijona beguncev in več kot 2,4 milijona prisilnih razselitev. Šlo je za najhujši izbruh etničnega nasilja, sovraštva in nestabilnosti po koncu druge svetovne vojne. Raziskovalca Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Aleksander Kašeljevič in dr. Rok Spruk sta izvedla raziskavo o dolgoročnih ekonomskih stroških vojne v nekdanji Jugoslaviji. V luči vprašanja dolgoročnosti posledic vojne na gospodarski in socialni razvoj udeleženih držav je raziskava osvetlila razsežnosti oboroženih spopadov v nekdanji Jugoslaviji z vidika izgubljene gospodarske rasti. Razumevanje oportunitetnih stroškov vojne je podalo jasen in kvantitativno smiseln vpogled v razsežnost ekonomskih posledic spopadov na gospodarsko rasti in razvoj, kar je ključnega pomena za razumevanje trajnosti oz. začasnosti posledic in učinkov vojne.
Na podlagi obsežne kvantitativno podprte analize smo v raziskavi ocenili dolgoročne učinke državljanske vojne v nekdanji Jugoslaviji na gospodarsko rast bivših republik. V ta namen smo z uporabo sintetično-kontrolne cenilke ocenili kontrafaktni scenarij in zgradili hipotetično trajektorijo gospodarske rasti nekdanjih republik v primeru mirne dezintegracije nekdanje Jugoslavije na podlagi primerjave z državami zunaj Jugoslavije, ki si delijo podobne institucionalne in strukturne značilnosti bivših jugoslovanskih republik na primerljivem nivoju ekonomske, socialnega in demografskega razvoja. V teku raziskave smo ugotovili, da je državljanska vojna v nekdanji Jugoslaviji ustvarila globoke izgube gospodarske rasti. Kvantitativne ocene kanoničnega modela gospodarske rasti so nam pokazale, da bi se v primeru mirne dezintegracije nekdanje Jugoslavije BDP na prebivalca bivših republik do današnjih dni zajetno povečal v redu velikosti med 25 odstotkov v Sloveniji in kar 59 odstotkov na Kosovu. Tako pa nobeni bivši republiki ni uspelo doseči nivoja BDP na prebivalca in razvitosti v hipoteticni odsotnosti vojne ob scenariju mirne dezintegracije Jugoslavije. Tovrstnemu nivoju se je najbolj priblizala Slovenija, vendar še zdaleč ne toliko, da bi bil učinek vojne začasen. V nasprotju s spoznanji iz literature, kjer imajo državljanske vojne začasen negativen učinek na gospodarsko rast in socialni razvoj, ugotavljamo, da je imela vojna v bivših Jugoslaviji silovito trajen učinek na poti gospodarskega razvoja bivših republik.
Rezultati raziskave so bili objavljeni v znanstveni reviji Defence and Peace Economics