Konzorcij (Raziskovalke in raziskovalci projekta Fierce na prvem sestanku konzorcija v grškem Solunu)
Datum objave: 13.10.2022
Kategorija: Interdisciplinarne raziskave, Naš prispevek k ciljem trajnostnega razvoja OZN
Cilji trajnostnega razvoja: 5 Enakost spolov, 10 Zmanjšanje neenakosti, 16 Mir, pravičnost in močne institucije (kazalniki)
Oddelek za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je z novim študijskim letom vključen v mednarodni konzorcijski projekt FIERCE (Feminist Movements Revitalizing Democracy in Europe), ki ga v okviru sheme Horizont Evropa financira Evropska komisija. Osnovni namen raziskovalnega projekta je analizirati in ponovno vzpodbuditi produktivni odnos med feminizmom, civilno družbo in nosilci političnih odočitev v kontekstu naraščajoče družbene neenakosti, političnega nezadovoljstva in krepitve populističnih radikalnih gibanj proti politikam enakosti. Rezultati projekta bodo pomembni za krepitev demokratičnih praks in vključujoče družbe ter za identifikacijo in razumevanje problemov, ki v sodobnih družbah omogočajo politike strahu, nestrpnosti in družbeno izključevanja.
V projekt FIERCE je vključenih 11 partnerjev. Konzorcij koordinira grška raziskovalna institucija Vilabs, pri projektu pa poleg Univerze v Ljubljani sodelujejo še Univerza Aalborg (Danska), Scuola Normale Superiore (Italija), Universidad Complutense de Madrid (Španija), Univerza Koç (Turčija), Aristotelio Panepistimio Thessalonikis (Grčija), Smart Venice (Italija), Alternatives European Association (Francija), Mirovni inštitut (Slovenija) in Univerza v Gdansku (Poljska).
Rok Smrdelj in Roman Kuhar, raziskovalca na projektu Fierce
»Projekt ima raziskovalno in akcijsko dimenzijo,« pojasnjuje prof. dr. Roman Kuhar s Filozofske fakultete, ki je vodja projekta na Univerzi v Ljubljani. »Prvi del projekta temelji na natančni analizi anti-feminističnih in sorodnih diskurzov, kar nam bo služilo kot osnova za naslednje korake v raziskovanju, kjer se bomo ukvarjali z bolj strukturnimi vprašanji in problemi, ki omogočajo in krepijo sodobne populistične politike. Akcijski del raziskovanja je usmerjen v oblikovanje praktičnih orodij za oživitev zavezništev med feminističnim gibanjem, civilno družbo in oblikovalci politik. Sam sem se v preteklih letih veliko ukvarjal s t. i. anti-gender gibanji oziroma gibanji proti ideologiji spola (vir1, vir2) in veseli me, da so bile tudi te raziskave izhodišče za pripravo pričujočega projekta. Dejstvo, da je bil projekt na razpisu med preostalimi »sestrskimi projekti«, s katerimi bomo prav tako sodelovali, postavljen na prvo mesto kot najbolj kakovosten, nas utrjuje v prepričanju, da si zastavljamo pomembna družbena vprašanja, ki se in se bodo v prihodnosti dotikala vsakega od nas.«
Projekt vključuje osem študij primerov (Francija, Italija, Grčija, Slovenija, Turčija, Danska, Poljska, Španija), ki predstavljajo različne nacionalne kontekste v političnem, geografskem in družbenem smislu. Kljub temu raziskava ni ujeta v družboslovju pogosto zanko t. i. metodološkega nacionalizma, saj vsi koraki raziskovanja vključujejo tudi transnacionalno dimenzijo. To pomeni, da bodo rezultati lokalnih oziroma nacionalnih študij pretreseni skozi optiko mednarodnih povezav, saj je cilj projekta tudi razumevanje, kako se populistične politike, njihove strategije in diskurzi prenašajo iz enega v drug nacionalni kontekst in kako transnacionalne izmenjave krepijo te politike.
»V projektu, ki se osredotoča na pet tematskih področij (trg dela, zdravje, reproduktivne pravice, LGBT, migracije) bomo uporabili različne metodološke pristope – od t. i. politične etnografije do kritične analize okvirov in analize socialnih omrežij. Predvsem pri slednji vidim svoj najpomembnejši prispevek, saj sem se v svoji doktorski nalogi ukvarjal prav z vprašanjem vloge Twitterja v konstrukciji begunske krize v Sloveniji,« pojasnjuje dr. Rok Smrdelj, raziskovalec na projektu. »Veseli me, da bom lahko v spodbudnem mednarodnem krogu raziskovalk in raziskovalcev s svojim znanjem prispeval k analizi socialnih omrežij, ki se kažejo kot eden od ključnih orodij, ki jih uporabljajo akterji t. i. politik strahu.«
Raziskovalni projekt bo trajal tri leta, do septembra 2025. Univerza v Ljubljani v okviru projekta, ki se osredotoča na obdobje 2010–2021, vodi prvi delovni sklop, ki je povezan z analizo akerjev, strategij in diskurzov sodobnih gibanj proti politikam enakosti.