Tipičen postopek konservatorsko-restavratorskega postopka zahteva topila, gele ali emulzije, za nekatere so potrebne surovine, ki niso v skladu z zahtevami trajnostnega razvoja.
Avtor slike: Matija Strlič
Datum objave: 20.10.2022
Kategorija: Interdisciplinarne raziskave, Naš prispevek k ciljem trajnostnega razvoja OZN
Cilji trajnostnega razvoja: 11 Trajnostna mesta in skupnosti, 12 Odgovorna poraba in proizvodnja, 13 Podnebni ukrepi (kazalniki)
Vzdrževanje in ohranjanje kulturne dediščine sta ključna pomena za zmanjšanje tveganj, ki jih prinašajo neugodne okoljske razmere kot posledica podnebnih sprememb. Žal pa nekateri tradicionalni in tudi sodobni materiali in tehnike konservatorsko-restavratorskih posegov in preventivne konservacije niso povsem trajnostni. Pogosto so rezultat energetsko potratnih proizvodnih procesov ali uporabe okolju neprijaznih materialov, kot so npr. topila na osnovi fosilnih surovin.
GREENART bo raziskal in predlagal nove in izboljšane rešitve, ki temeljijo na zelenih in trajnostnih materialih in metodah za ohranjanje kulturne dediščine v skladu s cilji trajnostnega razvoja ZN in zahtevami Evropskega zelenega dogovora.
V okviru triletnega projekta, ki se je začel oktobra 2023, bo skupina raziskovalcev Laboratorija za dediščinske znanost Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani pod vodstvom prof. dr. Matije Strliča raziskala skladnost načel dolgotrajne arhivske hrambe s principi okoljske trajnosti. Materiali, ki se uporabljajo za ohišja, so različni, od lepenke do polietilena, polipropilena in zabojev, pri čemer je potrebno oceniti prednosti in slabosti skladno z dolgoročnimi cilji za ohranjanje (t.j. podaljšanje življenjske dobe). S tem bo možna ocena stroškov in koristi na podlagi modelov celotnega življenjskega cikla tako ohišij kot predmetov kulturne dediščine.
Hramba zbirk in dolgoročno zagotavljanje ustreznih okoljskih pogojev dandanes predstavljata znaten delež energijskih stroškov ustanov kulturne dediščine. Optimizirani pogoji za dolgotrajno hrambo z ustreznim nadzorom okoljskih paramterv bi predstavljali veliko prednost in bi omogočili dolgoročno oskrbo v skladu z načeli trajnosti. V okviru projekta GreenArt bo ekipa prof. dr. Matije Strliča sodelovala z nemškim podjetjem Zentrum für Bucherhaltung iz Leipziga.
Slika 1: Primer dolgotrajnega arhivskega skladiščenja visoke gostote, avtor slike: Matija Strlič
Projekt Greenart financira Okvirni program Obzorje Evropa (št. pogodbe 101060941), projektno skupino, v kateri sodeluje tudi Univerza v Ljubljani, pa vodi Center za koloidne in površinske znanosti Univerze v Firencah (Italija) ter 26 drugih partnerjev, med katerimi so tudi Metropolitanski muzej umetnosti (New York, ZDA), galerija Tate (London, Združeno kraljestvo), Univerza v Tokiu (Japonska) in Univerza Sečuan (Kitajska).
Povezava do GREENART: https://hslab.fkkt.uni-lj.si/2022/04/13/greenart/