Foto: osebni arhiv prof. dr. Bojana Moharja

Datum objave: 26.10.2022

Kategorija: Raziskovalci v objektivu, ERC in MSCA, Interdisciplinarne raziskave, Naš prispevek k ciljem trajnostnega razvoja OZN

Cilji trajnostnega razvoja: 6 Čista voda in sanitarna ureditev, 13 Podnebni ukrepi (kazalniki)

Ljubljana, 25. oktober 2022 – Prof. dr. Bojan Mohar s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (UL FMF) je prejel prestižni projekt Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za interdisciplinarno raziskavo dinamike kraškega povodja in pojava fenomenov v ekstremnih razmerah. Gre za še en izjemen dosežek slovenskega raziskovalca in UL FMF, saj ERC podeljuje najprestižnejše znanstvene projekte, ki jih lahko dobijo najbolj uspešni raziskovalci v svetovnem merilu.

Matematik Bojan Mohar z Univerze v Ljubljani je pridobil prestižni projekt ERC KARST skupaj s fizikom Benoitom Noetingerjem s francoskega instituta IFPEN, hidrogeologom Philippom Renardom s švicarske Univerze v Neuchatlu, in hidrologom Marcom Dentzom s španskega raziskovalnega inštituta IDAEA-CSIC.

To je prvi tovrstni ERC projekt (za sinergijske raziskave), ki ga je pridobil slovenski raziskovalec. Projekt ERC za sinergijske raziskave (ERC Synergy) zahteva komplementarne ekspertize treh ali štirih raziskovalcev, od katerih vsak doprinese specifično znanje, in prav kombinacija teh ekspertiz je ključna za uspeh projekta.

»Na Univerzi v Ljubljani smo izjemno ponosni na ta uspeh FMF UL in prof. dr. Bojana Moharja. Odlično raziskovalno delo, ki ga je prepoznal tudi ERC, je osnova kakovostnega predajanja znanja naslednjim generacijam, predvsem pa ključ do reševanja družbenih in okoljskih težav, s katerimi se spopada celoten svet,« je povedal rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič.

Projekt bo prinesel nova spoznanja o sistemih podzemnih jam in vodotokov. »Kraški vodotoki so velika dragocenost in hkrati velika nevarnost. Medtem ko predstavljajo vir pitne vode za okoli 25 % svetovne populacije, so hkrati sposobni zelo hitrega pretoka vode in prenosa onesnaženja«, je ob podelitvi projekta izjavil prof. dr. Bojan Mohar in nadaljeval: »S tem projektom bomo združili svoje sposobnosti in razložili fizikalne zakone, ki urejajo vodne pretoke in prenašanje onesnaženja v kraških vodotokih. Glavni cilj tega interdisciplinarnega sinergijskega projekta ERC je zagotoviti možnost napovedovanja katastrofalnih dogodkov v ekstremnih pogojih, kar je zlasti pomembno z vidika podnebnih sprememb.«

Projekt, ki bo trajal šest let, je vreden skoraj 10 milijonov evrov (natančneje, 9,884.611,00 evrov), sodelujoče raziskovalne institucije pa si bodo to vsoto razdelile v enakih deležih.

“Že aprila sta bila prejemnika projektov ERC (Advanced Grant) naša uveljavljena raziskovalca, akademik dr. Franc Forstnerič in prof. dr. Maruša Bradač, kar je bil resnično velik uspeh. Nov izjemen dosežek prof. dr. Bojana Moharja je ponovna potrditev sistemskega in kakovostnega dela na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, saj glede na izjemno zahteven in strog evalvacijski protokol projektov ERC vidimo objektivne rezultate, ki spodbujajo in bogatijo celotno slovensko akademsko okolje,” je povedal prof. dr. Tomaž Košir, dekan Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Prof. dr. Bojan Mohar raziskovalno deluje na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani ter na Univerzi Simon Fraser, ki po raziskovalnih dosežkih sodi med najbolj ugledne kanadske univerze. Je član Inženirske akademije Slovenije ter Royal Society of Kanada. Prof. dr. Mohar deluje na področjih teorije grafov in teoretičnega računalništva. Njegovi dosežki v algebrajski teoriji grafov so odmevni, saj se uporabljajo v računalništvu in jih lahko povežemo tudi z delovanjem iskalnika Google. Prof. dr. Mohar je odkril vrsto prodornih rezultatov tudi v topološki teoriji grafov; nekateri od njih so zbrani v osrednji sodobni monografiji za to področje z naslovom Graphs on Surfaces, ki jo je napisal skupaj s Carstenom Thomassenom in izdal leta 2001 pri založbi Johns Hopkins University Press.

O ERC

Evropski raziskovalni svet (Europen Reserch Council - ERC) vsako leto izbere in financira najbolj kreativne raziskovalce in raziskovalke ne glede na njihovo nacionalnost ali starost, da realizirajo svoje projekte v Evropi. Ponuja štiri dolgoročne in finančno bogate sheme raziskovalnih projektov: projekt ERC za začetek samostojne raziskovalne poti (Starting Grant), projekt ERC za utrditev samostojne raziskovalne poti (Consolidator Grant), projekt ERC za uveljavljene raziskovalce (Advanced Grant) in projekt ERC za sinergijske raziskave (Synergy Grant). Na Univerzi v Ljubljani smo doslej, vključno z novim projektom UL FMF, pridobili enajst projektov ERC. Eden izmed projektov se je zaključil konec septembra 2022, ostali pa še potekajo.

Evropska Unija je 2007 ustanovila ERC kot prvo evropsko institucijo za financiranje vrhunskih pionirskih raziskav z vseh znanstvenih področij brez vnaprej določenih prioritet. Spodbuja delovanje že uveljavljenih vrhunskih raziskovalcev in raziskovalk in skrbi za rast prihodnje generacije raziskovalcev v Evropi. Pri izboru projektov in podeljevanju finančnih sredstev sledi edino kriteriju znanstvene odličnosti.

Evropski raziskovalni svet je do sedaj podelil projekte že več kot 12.000 vrhunskim raziskovalcem in raziskovalkam na različnih stopnjah njihove kariere, preko projektov pa je posredno financiral delo in usposabljanje več kot 75.000 doktorskih študentov, podoktorskih raziskovalcev in drugih sodelavcev v njihovih raziskovalnih skupinah. Prizadeva si pritegniti najboljše raziskovalce in raziskovalke iz vsega sveta, da bi raziskovali v Evropi. Ima sklenjene dogovore s ključnimi raziskovalnimi agencijami po svetu, da imajo njihovi raziskovalci in raziskovalke možnost za določen čas sodelovati na raziskovalnih projektih ERC v Evropi. Evropski raziskovalni svet vodi neodvisno upravljavsko telo, Znanstveni svet, ki ga sestavlja 22 vrhunskih raziskovalcev in raziskovalk z različnih znanstvenih področij. Trenutno mu predseduje Maria Leptin. Proračun ERC je del Obzorja Evropa.

nazaj na seznam