Ana Marija Mustafai je asistentka na Fakulteti za družbene vede, kjer pri poučevanju predmetov s področja tržnega komuniciranja in vedenja porabnikov sistematično vključuje digitalna orodja in umetno inteligenco. Njeno delo temelji na povezovanju teoretičnih konceptov s praktičnimi izzivi ter na spodbujanju kreativnega in kritičnega razmišljanja študentov. Študente usmerja k premišljeni rabi umetne inteligence pri raziskovanju, pripravi projektnih nalog in razvoju komunikacijskih rešitev, pri čemer poseben poudarek namenja etičnim in strokovnim vidikom. Svoje znanje redno nadgrajuje na mednarodnih izobraževanjih ter aktivno sodeluje pri oblikovanju priporočil za vključevanje umetne inteligence v pedagoški proces. Svojo vlogo vidi kot povezovalno – kot podporo kolegom pri uvajanju sodobnih pristopov in prostor za izmenjavo dobrih praks.

Izziv – razvoj priložnosti za uporabo znanj v realnih situacijah

Študenti sicer razpolagajo z dobrim teoretičnim znanjem, vendar potrebujejo več priložnosti za njegovo uporabo v realnih situacijah.

Ključni izzivi so:

  • prenos znanja v konkretne kontekste,
  • razumevanje kompleksnosti storitvenih procesov,
  • smiselna uporaba umetne inteligence v strokovnem delu,
  • razvoj kritične presoje glede zanesljivosti in etičnosti digitalnih rešitev.

V sodobnem komunikacijskem okolju, kjer je umetna inteligenca že del prakse, postaja to še posebej pomembno.

Rešitev – povezovanje terenskega dela in različnih orodij v učnem procesu

Predlagana rešitev temelji na povezovanju terenskega dela, analitičnih orodij in umetne inteligence v enoten učni proces.

Študenti:

  • analizirajo realne storitvene procese,
  • identificirajo ključne izzive uporabniške izkušnje,
  • razvijajo komunikacijske in marketinške rešitve,
  • uporabljajo umetno inteligenco kot podporo pri raziskovanju in ustvarjanju,
  • kritično vrednotijo rezultate ter razmišljajo o etičnih in strokovnih vidikih.

Poudarek je na strateški uporabi umetne inteligence kot del procesa načrtovanja.

Kako bo potekalo delo pri posodobljenem predmetu?

Delo bo potekalo projektno in v skupinah:

Terensko delo: Študenti obiščejo izbrano organizacijo in analizirajo uporabniško izkušnjo.

Analiza procesov: Uporaba modela service blueprint za identifikacijo ključnih točk in ozkih grl.

Razvoj rešitev: Oblikovanje komunikacijskih in marketinških strategij.

Uporaba umetne inteligence:

  • iskanje znanstvenih virov,
  • oblikovanje teoretičnih izhodišč,
  • razvoj kreativnih rešitev (kampanje, vsebine).

Razprava in refleksija: Analiza etičnih, pravnih in strokovnih vidikov uporabe umetne inteligence.

Predstavitev rezultatov: Študenti predstavijo svoje rešitve in argumentirajo odločitve.

Vloga digitalnih tehnologij

Umetna inteligenca ima v tem pristopu vlogo podpornega in razvojnega orodja:

  • orodja za iskanje znanstvenih virov (npr. Elicit, Consensus),
  • generativna orodja za razvoj idej in vsebin,
  • podpora pri oblikovanju kampanj in komunikacijskih rešitev.

Posebnost pristopa je poudarek na kritični in etični uporabi umetne inteligence, kjer študenti aktivno presojajo kakovost, omejitve in vplive uporabljenih rešitev.

Zakaj je ta pristop zanimiv tudi za druge pedagoge?

Pristop ponuja konkreten model, kako:

  • povezati teorijo s prakso,
  • vključiti realne organizacije v učni proces,
  • razvijati projektno in sodelovalno delo,
  • umetno inteligenco vključiti kot smiselno podporo učenju, ne kot nadomestilo.

Model je prenosljiv na različna področja, kjer je pomembno razvijanje kritičnega razmišljanja, kreativnosti in sposobnosti reševanja kompleksnih problemov v realnem okolju.