Kako razvijati kreativnost glasbenikov skozi improvizacijo in nedoločnost?

Matej Bonin je visokošolski učitelj na Akademiji za glasbo, ki v svoje pedagoško delo sistematično vključuje sodobne glasbene prakse, improvizacijo in eksperimentalne pristope. Njegovo delo temelji na prepričanju, da glasbenik ni le izvajalec, temveč tudi soustvarjalec. Sodeloval je v mednarodnem Erasmus+ projektu SWING, vodil delavnice na področju glasbene improvizacije ter soustvarjal projekte, ki povezujejo umetnost, izobraževanje in dobrobit. Pri poučevanju aktivno uporablja digitalna orodja, predvsem pa razvija učne situacije, ki študente postavljajo v aktivno, odgovorno vlogo. Svoje izkušnje želi deliti tudi z drugimi pedagogi, predvsem pri uvajanju pristopov, ki spodbujajo kreativnost, sodelovanje in samostojno odločanje študentov.

Izziv – kreativnost v nepredvidljivih situacijah

Študenti, ki prihajajo iz klasičnega glasbenega izobraževanja, so pogosto vajeni jasno strukturiranih nalog in interpretacij. Ko se znajdejo v situacijah, kjer potek ni vnaprej določen, se pokažejo izzivi:

težje razvijajo glasbeno invencijo,
negotovo reagirajo v nepredvidljivih situacijah,
redkeje prevzamejo odgovornost za potek izvedbe,
manj samozavestno usmerjajo glasbeno dogajanje.

Izkušnje iz projekta Homo mensura so pokazale, da so razlike med študenti v teh kompetencah zelo izrazite, kar odpira prostor za ciljno pedagoško intervencijo.

Rešitev – izvajalec naj postane soustvarjalec

V razvojnem projektu Aleatorične kompozicijske prakse se fokus premakne:

od reprodukcije k ustvarjanju
od izvajanja k odločanju
od pravilnih odgovorov k raziskovanju možnosti

Aleatorične prakse temeljijo na navodilih, ki odstopajo od klasičnega notnega zapisa in vključujejo element nedoločnosti. Ta odpira prostor, kjer izvajalec postane soustvarjalec glasbene interpretacije.

S tem pristopom želi multiplikator:

spodbuditi kreativnost študentov,
razvijati njihovo sposobnost odločanja v realnem času,
poglabljati razumevanje glasbenega izraza,
omogočiti razvoj lastne glasbene poetike.

Kako bo potekalo delo pri posodobljenem predmetu?

Projekt vključuje preplet teoretičnega in praktičnega dela:

Analiza glasbenih primerov: Študenti spoznavajo različne aleatorične pristope in strategije skladateljev.

Praktične vaje: Delo poteka skozi improvizacijske naloge in izvajanje glasbenih situacij, ki vključujejo element nedoločnosti.

Sodelovalno učenje:

študenti kompozicije razvijajo strategije za oblikovanje glasbenih situacij,
instrumentalisti te strategije izvajajo in interpretirajo.

Zaključni koncert: Študenti pripravijo in izvedejo krajše skladbe, kjer se preizkusijo tako v vlogi ustvarjalcev kot izvajalcev.

Vloga digitalnih tehnologij

Digitalne tehnologije imajo v tem primeru podporno in povezovalno vlogo, saj omogočajo sprotno analizo dela (z uporabo tabličnih računalnikov), zajemanje učnega procesa (snemanje vaj), poglobljeno refleksijo na podlagi posnetkov ter učinkovito organizacijo in deljenje gradiv med udeleženci (v okolju MS Teams). Skupaj prispevajo k bolj preglednemu, sodelovalnemu in podatkovno podprtemu učenju.

Zakaj je ta pristop zanimiv tudi za druge pedagoge?

Čeprav izhaja iz glasbenega področja, je pristop prenosljiv širše:

spodbuja aktivno in izkustveno učenje,
razvija odgovornost študentov za lastno delo,
krepi kreativno razmišljanje,
uvaja učenje v situacijah brez enoznačnih rešitev.

Gre za pristop, ki je relevanten za vse discipline, kjer želimo študente premakniti od reprodukcije k ustvarjanju.