Kratki igrani film Nihče ni rekel, da te moram imeti rad je bil kot prvi študijski film v zgodovini Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani uvrščen v selekcijo Cinéfondation, del uradnega programa filmskega festivala v Cannesu. Gre za izjemen mednarodni uspeh, saj so filmske akademije skupno prijavile 1952 del s celega sveta. Komisija je v program uvrstila le 17 izbranih del.  

Matjaž Jamnik je zaključil študij filmske in televizijske režije. Njegov film Nihče ni rekel, da te moram imeti rad je v letih 2019 in 2020 zabeležil vrsto odmevnih mednarodnih festivalskih uspehov.  

Gaja Naja Rojec je zaključila študij filmskega in televizijskega snemanja. Kot direktorica fotografije je pri filmu Nihče ni rekel, da te moram imeti rad oblikovala prepričljivo vizualno podobo, ki v celoti dopolnjuje njegovo dovršeno dramaturgijo.

Kristian Božak Kavčič je zaključil prvostopenjski študij filmske in televizijske montaže. Njegova premišljena montaža je filmu Nihče ni rekel, da te moram imeti rad bistveno pomagala pri razumevanju pripovedi o odnosih v družini.  

(mentor za režijo prof. Miran Zupanič, mentor za snemanje izr. prof. Valentin Perko, mentor za montažo doc. mag. Stanko Kostanjevec)  

Jernej Kapus je leta 2020 zaključil magistrski študijski program Industrijsko oblikovanje. S pomočjo participativnega oblikovanja je s številnimi strokovnimi institucijami odkrival priložnosti za izboljšanje kakovosti življenja oseb z motnjami avtističnega spektra (MAS). Na zaznane izzive je odgovoril s skrbno načrtovanim konceptom pametnih očal, ki s pomočjo kamere in umetne inteligence berejo čustva oseb, s katerimi je oseba z MAS v interakciji. Predlagani koncept predstavlja izjemen prispevek k boljšemu in lažjemu vključevanju oseb z MAS v družbo. Pomaga jim pri vsakodnevnem komuniciranju, interakcijah in manj stresnem odzivanju na dražljaje iz okolice.

(mentorici doc. Lidija Pritržnik in doc. dr. Barbara Predan)  

Tajda Klobučar se je z matičnimi celicami in molekularno biologijo srečala med praktičnim usposabljanjem v Nemčiji. Vpisana je na doktorski študij v skupini prof. dr. Jerneja Uleta na Kemijskem inštitutu. Rezultati njene magistrske naloge, pripravljene pod mentorstvom doc. dr. Jerneja Ogorevca in somentorja dr. Simãoja Joséja Teixeira da Roche, so pripomogli k razumevanju specifičnih epigenetskih napak, ki se pojavijo med reprogramiranjem odrasle celice v »matično« in predstavljajo eno od preprek, ki onemogočajo redno uporabo induciranih pluripotentnih matičnih celic v personalizirani medicini.

(mentor doc. dr. Jernej Ogorevc, somentor dr. Simão José Teixeira da Rocha)

Magistrsko delo se ukvarja s področjem nevroekonomije. Poskuša razumeti nagnjenost k tveganju na podlagi spoznanj iz psihologije, fiziologije in nevroznanosti. Rezultati so pokazali, da sta testosteron in kortizol pozitivno korelirana s tveganjem na finančnem področju. Glavni osebnostni značilnosti, povezani s tveganjem, sta nevrotičnost-anksioznost in impulzivnost. Delo prestavlja pomemben prispevek k vsebinskemu in metodološkemu razvoju področja nevroekonomije. Urša Ferjančič po zaključenem podiplomskem študiju znanje nadgrajuje kot mlada raziskovalka in doktorska študentka na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

(mentor prof. dr. Aljoša Valentinčič)

Ana Siljanovska se je po maturi na splošni gimnaziji v Bitoli v Severni Makedoniji vpisala na študij kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Leta 2018 je diplomirala, leta 2020 pa magistrirala pod mentorstvom prof. dr. Janeza Košmrlja. Poleg študija je bila aktivna pri različnih obštudijskih dejavnostih v Študentskem svetu in fakultetnem pevskem zboru. Njeno znanstvenoraziskovalno delo obsega sintezo stabilnih diazonijevih soli kot prekurzorjev azo barvil in cinolinov. S kombinacijo najmodernejših tehnik eksperimentalne in teoretične kemije je dokazala nov mehanizem tvorbe cinolinov.

(mentor prof. dr. Janez Košmrlj)

Daniel Vitas je leta 2017 vpisal študij matematike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Vse izpite na prvi stopnji je opravil z oceno 10. Diplomiral je poleti 2020 in zdaj študij nadaljuje na drugi stopnji. V diplomskem delu pod mentorstvom prof. dr. Mateja Brešarja je dokazal izrek, da so netrivialni multilinearni polinomi surjektivni na algebrah s surjektivnim notranjim odvajanjem. Ena od posledic izreka je rešitev neskončno-razsežne različice znane L'vov-Kaplanskyjeve domneve. Iz diplomskega dela je pripravil samostojen članek, ki je bil objavljen v vodilni algebraični reviji Journal of Algebra. 

(mentor prof. dr. Matej Brešar)

Jaka Šircelj je diplomiral na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (UL), pod mentorstvom izr. prof. dr. Danijela Skočaja je magistriral na Fakulteti za računalništvo in informatiko UL (UL FRI), trenutno pa je zaposlen kot raziskovalec na UL FRI in Fakulteti za elektrotehniko UL. V nagrajenem magistrskem delu je obravnaval problem nasprotniških primerov na področju globokega učenja. Razvil je metodologijo za eksperimentalno vrednotenje z uvedbo točnostno-perturbacijskih krivulj ter z analizo velikega števila eksperimentov sistematično primerjal različne metode za generiranje nasprotniških primerov in načine obrambe pred njimi.

(mentor izr. prof. dr. Danijel Skočaj)

Jakob Rogelj je magistriral oktobra 2019 na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Nagrajeno delo z naslovom Karakterizacija sklepov biodinamskega sistema prsta na roki, ki je nastalo pod mentorstvom izr. prof. dr. Gregorja Čepona in somentorstvom prof. dr. Mihe Boltežarja, pomembno prispeva k razumevanju problematike vibracijskih bolezni. V delu je predstavljen razvoj modela prsta in povsem nov pristop, ki temelji na razvoju dinamskega modela v okviru dinamike sistema togih teles. Širina njegovega dela se odraža v interdisciplinarnem pristopu, ki združuje področja biodinamike, klasične mehanike in anatomije.

(mentor izr. prof. dr. Gregor Čepon, somentor prof. dr. Miha Boltežar)  

Domen Svetlin je diplomirani inženir krajinske arhitekture in magister geografije z mnogimi zanimanji in znanji, tako na področju formalnega izobraževanja kot na drugih področjih. Magistrsko delo z naslovom Analiza temperaturnih razmer v mraziščih Komne, pod mentorstvom izr. prof. dr. Mateja Ogrina, je celovit in temeljit, hkrati pa tudi inovativen prikaz temperaturnih razmer v mraziščih. Vsebuje pomemben metodološki in vsebinski napredek geografske znanosti na področju gorskega podnebja in klimatologije mrazišč ter prinaša pomembna spoznanja področjem gorske klimatologije, geografije gora in biogeografije.

(mentor izr. prof. dr. Matej Ogrin)  

Lara Gea Vurnik Navinšek je diplomirana južnoslavistka in magistrica primerjalne književnosti. Prvostopenjski dvopredmetni študij je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani končala leta 2016. Z nagrajenim delom Zahodni ezoterizem v delu W. B. Yeatsa in Fernanda Pessoe je magistrirala leta 2019. V njem preiskuje, kako je ezoterizem, ki se je v 19. stoletju vzpostavil kot most med religijo in znanostjo ter s tem kot tretji steber zahodne kulture, vplival na dva klasika evropskega pesniškega modernizma. Delo je pionirskega pomena v slovenski komparativistiki.

(mentor prof. dr. Vid Snoj)  

Špela Krek, rojena leta 1995, je na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani magistrirala na programu Poučevanje na razredni stopnji. V magistrskem delu z naslovom Sporazumevalna zmožnost v slovenščini pri učencih 4. razreda dvojezične ljudske šole na avstrijskem Koroškem obravnava narodnostno pomembno temo, in sicer obvladovanje slovenščine pri učencih dvojezičnih ljudskih šol. Magistrsko delo je pripravila pod mentorskim vodstvom izr. prof. dr. Marje Bešter Turk in ob somentorstvu dr. Alenke Rot Vrhovec.

(mentorica izr. prof. dr. Marja Bešter Turk, somentorica asist. dr. Alenka Rot Vrhovec)  

Sabina Drofenik je zaključila študij veterine leta 2020 kot najuspešnejša diplomantka s povprečno oceno izpitov 9,29. V nagrajenem delu je opredeljevala mehanizem in soodvisnost delovanja dveh beljakovin iz modrasovega strupa, sekretorne fosfolipaze A2 AtxA in zaviralca kimotripsina VaaChi, na živčnomišični prenos. V obsežni biokemijski in fiziološki raziskavi je ugotovila, da je VaaChi prvi protein Kunitzovega tipa iz strupa viperidne kače, ki hkrati zavira delovanje serinskih proteaz in prevajanje K+ kanalov v živčnem končiču motoričnega nevrona. Rezultati so izvirni, kar dokazuje tudi njihova objava v ugledni mednarodni znanstveni reviji Toxicon.

(mentor prof. dr. Robert Frangež, somentor prof. dr. Igor Križaj)