Drama Aljoše Lovrića Krapeža Weltschmerz zagotovo zavzema pomembno mesto v trenutnem slovenskem dramskem pisanju nasploh. Diplomant prvostopenjskega študija Dramaturgije in scenskih umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani je naš »koronski« čas izpisal brez moraliziranja, lamentiranja nad izgubljeno svobodo ali spuščanja v brezplodni (dis)utopizem; vanj vstopa neobremenjeno, duhovito in modro. Nedvomen umetniški presežek zrcali izvirna misel o svetu, v katerem se je ta znašel.

(mentorica izr. prof. mag. Žanina Mirčevska, somentor prof. dr. Tomaž Toporišič)

Ester Premate je v sklopu magistrskega dela raziskovala povezave med morfološkimi znaki in trofično ekologijo slepih postranic. Delo je poglobilo razumevanje trofične diferenciacije v podzemnih ekosistemih, kjer so tovrstne študije zaradi nedostopnosti habitatov izjemno redke in to v svetovnem merilu. Trenutno je zaposlena kot mlada raziskovalka v Skupini za speleobiologijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Pod mentorstvom doc. dr. Ceneta Fišerja nadaljuje delo na področju funkcionalne morfologije slepih postranic.

(mentorja doc. dr. Cene Fišer in dr. Simon Laurent)

Matej Milijaš Jotić je zaključil študij Molekulske in funkcionalne biologije na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. V okviru naloge je opisal unikatni molekularni mehanizem delovanja insekticidnih proteinov iz gob na enega največjih rastlinskih škodljivcev – koruznega hrošča. Dokazal je, da je receptor omenjenih proteinov za žuželke specifičen membranski lipid, zaradi česar je možnost za razvoj odpornosti tarčnih žuželk bistveno manjša kakor v primeru proteinskih receptorjev. Rezultati naloge odpirajo vrata uporabi nove generacije bioinsekticidov v kmetijstvu

(mentorica prof. dr. Kristina Sepčić, somentor prof. dr. Rok Kostanjšek)

Vida Maver po zaključenem magistrskem študiju na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani nadaljuje študij na doktorskem programu Ekonomije na Evropskem univerzitetnem inštitutu v Firencah. V nagrajenem delu ocenjuje tržna inflacijska pričakovanja v evrskem območju, ki so pomembna pri izvajanju denarne politike, in predstavi uporabo alternativne metode napovedovanja inflacije prek ocene inflacijskih pričakovanj, kar je pomembno z vidika napovedovanja inflacije na daljših časovnih horizontih.

(mentor prof. dr. Igor Masten)

Maša Vozlič je leta 2021 zaključila enovit magistrski študij Farmacije na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani z zagovorom naloge Vpliv fosfonskih prevlek na biokompatibilnost fluorescenčnih nanodeloce. V svojem delu je opredelila možnosti uporabe fluorescenčnih nanodelcev na osnovi NaYF4 [natrij-itrijevega fluorida] z energijsko pretvorbo navzgor kot potencialnih novih kontrastnih sredstev v medicinski diagnostiki. Optimizirala je sintezo različnih tipov fosfonskih prevlek, kar je omogočilo stabilnost pri fizioloških pogojih in zmanjšalo citotoksične vplive nanodelcev na celice humanega endotelija.

(mentor doc. dr. Lovro Žiberna, somentorica izr. prof. dr. Darja Lisjak)

Valentina Rutar Polanec je svojo študijsko pot začela leta 2012 na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je uspešno zaključila program Sanitarnega inženirstva. Svoje znanje je nadgradila na Univerzi uporabnih znanosti v Zürichu, kjer je pridobila dragocene izkušnje na področju okoljskih tehnologij. Leta 2017 se je vpisala na magistrski študij Vodarstva in okoljskega inženirstva na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter ga uspešno zaključila leta 2021 z ambiciozno zastavljeno magistrsko nalogo, ki odpira pot novim tehnologijam za vzdržno ravnanje z vodo.

(mentorica izr. prof. dr. Nataša Anastasova, somentorja prof. dr. Andrej Kitanovski in Bernhard Pucher)

Aljaž Kavčič, študent fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je zagovor magistrske naloge opravil avgusta 2021. Študij nadaljuje na doktorski stopnji. V magistrskem delu je predstavil povsem nov način mikroskopije, zmožne globoke penetracije skozi sipajoča tkiva, ki temelji na uporabi optičnih mikroresonatorjev. Iz magistrskega dela je nastal znanstveni članek, katerega prvi avtor je Aljaž Kavčič. Članek je v postopku recenzije v prestižni reviji Nature Communications.

(mentor: doc. dr. Matjaž Humar)

Lojze Žust je leta 2020 magistriral na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Pred tem se je izpopolnjeval na Univerzi v Stanfordu. Za svoje raziskovalne in študijske uspehe je prejel več nagrad. V omenjeni nalogi je razvil globoko nevronsko mrežo HIDRA za napovedovanje poplavljanja, ki je v luči globalnega segrevanja zelo aktualen problem. HIDRA je pol milijonkrat hitrejša od fizikalnih numeričnih modelov, hkrati pa dosega ali prekaša njihovo natančnost. Metoda je objavljena v eni najuglednejših geofizikalnih revij in je že del vsakodnevnih napovedi na Agenciji republike Slovenije za okolje.

(mentorja prof. dr. Matej Kristan in ddr. Matjaž Ličer)

Magistrsko delo Roka Kuntnerja je zgled žlahtne interdisciplinarnosti, saj v njem filološka dognanja na področju stare grščine sodelujejo z najaktualnejšimi spoznanji primerjalnega jezikoslovja. Rezultat tega sožitja je bravurozno izpeljana sistemska študija vprašanja rekonstruirane podobe pragrškega imenskega oblikoslovja. Njen avtor je klasični filolog in primerjalni jezikoslovec indoevropeist, ki se lahko že pohvali tudi s številnimi pomembnimi objavami na področju grecistike. Trenutno v Würzburgu (Nemčija) začenja doktorski študij primerjalnega jezikoslovja s poudarkom na armenologiji.

(mentor: doc. dr. Matej Hriberšek, somentor doc. dr. Luka Repanšek)

Klara Rešetič in Gašper Gajšek sta svoj podiplomski študij oblikovanja tekstilij in oblačil na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani sklenila z izjemno relevantnim delom za področje, ki ponuja poglobljen uvid v njun kreativni univerzum skozi kritični pogled na dogajanje v modni industriji in družbi na splošno. V odgovor ponujata večdisciplinarno blagovno znamko Garnir 2, ki temelji na pristnih čustvih, samoironiji in humorju, spoštuje tradicijo in zahteva počasen obrtniško-umetniški pristop k ustvarjanju.

(mentorica: doc. Petja Zorec)

Magistrsko delo se osredotoča na ugotavljanje stanja na področju izvršilnih funkcij pri predšolskih otrocih ter vpliv spola, starosti, posebnosti v razvoju idr. kot morebitnih napovednikov razvoja teh funkcij. Vprašalnik o izvršilnih funkcijah otrok za starše, vzgojitelje in učitelje predstavlja doprinos k pri nas znanstveno šibko raziskanem polju, predvsem z vidika zgodnje detekcije težav na tem področju. Problem je zelo aktualen in relevanten tako za specialno-pedagoško področje kot tudi za delo s predšolskimi otroki brez težav in njihovimi starši.

(mentorica doc. dr. Milena Košak Babuder, somentor izr. prof. dr. Janez Jerman)

Tim Horvat je zaključil drugostopenjski študij prava in za izjemen študijski uspeh prejel Zlato listino fakultete. V času svojega študija je del obveznosti opravil na Univerzi La Sapienza in opravljal prakso v odvetniški pisarni v Franciji. V nalogi, v kateri je na primerjalnopravno poglobljen in argumentativno prepričljiv način združeval subtilno razumevanje pravnoteoretičnih vprašanj s pretanjeno analizo ustavnosodne doktrine in prakse, se je soočil z večplastnim vprašanjem ustavnopravne sposobnosti gospodarskih družb in nakazal inovativne pristope k problemu, ki v ustavnosodni praksi pridobiva vedno večji pomen.

(mentor: doc. dr. Aleš Novak)