Prof. mag. Lucijan Bratuš, akademski slikar ter strokovnjak na področjih kaligrafije in tipografije, je v razvoj Oddelka za oblikovanje vizualnih komunikacij in akademije vgradil velik kos svojega plodovitega življenja. Na temeljih, ki jih je postavil, nove pedagoginje in pedagogi nadaljujejo njegovo delo. Posebno mesto v njegovem pedagoškem delu imajo kaligrafske in tipografske delavnice »Tipo Brda«, ki so nastale kot majhna kolonija v Goriških Brdih leta 1997 in prerasle v mednarodni projekt, ki se ga še danes udeležujejo študentke, študenti in profesorice, profesorji domačih in tujih sorodnih akademij.

Prof. dr. Janez Prašnikar je s svojo ustvarjalnostjo in predanostjo raziskovalnemu, svetovalnemu in pedagoškemu delu ter nenehnim iskanjem odgovorov na razvojne, gospodarske in družbene izzive pomembno prispeval k razvoju fakultete in slovenskega gospodarstva. Leta 1992 je zasnoval in nato 25 let vodil mednarodni program Poslovodenje in organizacija, ki ga je Financial Times leta 2017 uvrstil na prestižno lestvico najboljših svetovnih magistrskih programov s področja managementa. Dve desetletji je deloval kot predsednik programskega sveta Poslovne konference Portorož, ki predstavlja stičišče akademske stroke, poslovnega sveta in nosilcev ekonomske politike.

Prof. dr. Bojko Bučar je močno zaznamoval disciplino mednarodnih odnosov, ki se v Sloveniji razvija že šest desetletij. Odigral je ključno vlogo pri njenem razvoju tako na pedagoškem kot raziskovalnem področju, v domačem in mednarodnem prostoru. Disciplino mednarodnih odnosov, kot tudi družboslovje nasploh, je uspešno promoviral med opravljanjem različnih vodilnih funkcij, denimo kot dekan fakultete in kot vodilna oseba mednarodnega združenja s področja mednarodnih odnosov s celega sveta – World International Studies Committee (WISC).

Prof. dr. Franc Lovrenčak je postavil teoretične, metodološke, vsebinske in izobraževalne temelje slovenske pedogeografije in biogeografije. Vrsto let je soustvarjal slovensko geografsko terminologijo, aktivno je deloval v strokovnih geografskih društvih, s poglobljenimi znanstvenimi prispevki je sodeloval na mnogih domačih in tujih dogodkih ter pri pripravi poglavij s področja pedogeografije in biogeografije v vseh večjih geografskih delih. Za svoje znanstveno in pedagoško delo je prejel številna priznanja in nagrade, med njimi v nekdanji Jugoslaviji red za zasluge za narod – srebrno zvezdo.

Prof. dr. Matej Fischinger je z raznovrstnimi raziskavami pomembno prispeval k razvoju potresnega inženirstva v svetu. Praktični rezultati teh raziskav so bistveno prispevali k izboljšanju projektantske prakse. Prejel je več nagrad vodilnih tujih in domačih institucij za raziskovalno delo na področju modeliranja potresnega odziva betonskih konstrukcij in za originalne pedagoške pristope ter številna priznanja študentk in študentov za pedagoško delo. Več let je vodil raziskovalni program Potresno inženirstvo.

Prof. dr. Marko Petkovšek je priznan strokovnjak s področja diskretne in računalniške matematike. Poleg prispevkov na področju teorije grafov in simbolnega računanja je mednarodno znan po algoritmih za reševanje diferenčnih enačb in računanje vsot. K razvoju in ugledu Univerze v Ljubljani je prispeval kot urednik uglednih revij, bil je predstojnik Oddelka za matematiko, skrbnik skupnega študija matematike med univerzama v Ljubljani in Trstu ter eden od snovalcev Interdisciplinarnega študija računalništva in matematike.

Prof. dr. Bojan Orel je skoraj celotno kariero deloval na Univerzi v Ljubljani. Raziskoval in poučeval je na področju numerične matematike, veliko sodeloval s tujino ter organiziral več mednarodnih seminarjev in poletnih šol. Ob tem je dejavno soupravljal fakulteto kot predstojnik katedre, predsedoval je več senatnim komisijam in upravnemu odboru, pred upokojitvijo je bil izvoljen tudi za dekana. Reorganiziral je delovanje fakultete z bolj učinkovito postavitvijo kateder in ustanovil službo za mednarodno dejavnost.

Prof. dr. Janez Možina je svojo akademsko kariero posvetil razvoju novih znanj na področju interakcije laserske svetlobe s snovjo, aplikacij laserjev in njihovemu sistematičnemu uvajanju v študijske programe. Njegov mentorski opus je izjemen ter zajema mentorstvo in somentorstvo pri 33 doktoratih. Na podlagi izjemnih zaslug na njegovem področju je bil izvoljen za rednega člana Inženirske akademije Slovenije, Akademija strojništva pa mu je podelila nagrado za življenjsko delo.

Prof. dr. Dominik Gašperšič je deloval na Katedri za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Bil je tudi njen predstojnik. Objavil je številne raziskovalne članke, predvsem s področja morfologije, in bil član različnih strokovnih združenj. Njegovi slovenski univerzitetni učbeniki in atlasi so neprecenljivi za študentke in študente dentalne medicine, ugled Univerze v Ljubljani in razvoj domačega strokovnega izrazoslovja. Prejel je Lavričevo priznanje učitelju za kakovostno in predano pedagoško delo.

Prof. dr. Vitomir Vrbič je deloval na Katedri za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Bil je predstojnik Katedre, prodekan fakultete, aktiven član v zdravniških organizacijah v Sloveniji in mednarodnih združenjih. Objavil je več kot 200 člankov, poglavij in monografij, predvsem s področja zobnega kariesa. Prejel je priznanja doma in v tujini, tudi Red za izredne zasluge na področju preventivne in raziskovalne dejavnosti v slovenskem zobozdravstvu.

Prof. dr. Bogdan Kolar je po študiju teologije v Rimu študiral zgodovino in angleščino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po doktoratu je postal predavatelj in član Katedre za zgodovino Cerkve na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je opravljal različne vodstvene funkcije ter bil član državnih izpitnih in znanstvenih komisij. Njegovo temeljno področje dela je bilo raziskovanje zgodovine krščanstva v Sloveniji in osrednji Evropi, o čemer je pisal v domačih in tujih publikacijah ter znanstvenih monografijah, ki obsegajo več kot 350 enot.

Prof. dr. Bojan Zorko je svojo pedagoško, strokovno in raziskovalno kariero posvetil področju veterinarske rentgenologije, ortopedije in nevrokirurgije. Bil je nosilec več predmetov na dodiplomskem in podiplomskem študiju ter prodekan za klinično dejavnost. Bil je tudi direktor Mednarodnega združenja veterinarskih radiologov za srednjo in vzhodno Evropo ter predstavnik Slovenije pri Evropskem združenju veterinarjev za male živali. Svetovno združenje veterinarjev za male živali mu je leta 2017 podelilo prestižno nagrado za izjemen prispevek k razvoju veterinarske medicine v Sloveniji.