Prof. dr. Darja Koter je leta 1983 diplomirala na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani na Oddelku za glasbeno pedagogiko. Posveča se zbiranju instrumentov, dokumentiranju in raziskovanju instrumentalne dediščine ter zgodovini izdelovanja glasbil na Slovenskem. Njena znanstvena monografija Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani – 80 let (1939–2019), ki je izšla ob 80-letnici akademije, je izviren, izjemno pomemben in prepoznaven prispevek k zgodovini slovenske muzikologije in glasbene pedagogike.

Hornist Boštjan Lipovšek deluje na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani kot redni profesor za področje rog. Njegove študentke in študenti dosegajo vidne uspehe na nacionalnih in mednarodnih tekmovanjih ter na različnih nacionalnih in mednarodnih glasbenih dogodkih. S svojimi izkušnjami je pripomogel k odlični izobrazbi, dobremu razumevanju in povezovanju mladih glasbenic, glasbenikov. Leta 2008 je za umetniške dosežke na glasbenem področju prejel nagrado Prešernovega sklada.

Pod vodstvom prof. Eduarda Čehovina so študentke, študenti v zadnjih dveh letih dosegli izjemne rezultate. Njihova dela so bila izbrana za prestižno mednarodno publikacijo Graphis New Talent Award, poleg tega so prejeli tudi najvišje nagrade; govorimo o »Crème de la Crème« uspehu, doseženem v najmočnejši mednarodni oblikovalski sredini. Gre za izjemen dosežek za študentke, študente in mentorja ter priznanje in doprinos k ugledu akademije in celotne Univerze v Ljubljani.

Prof. dr. Hrvoje Petković je mednarodno priznan raziskovalec na področju mikrobne biotehnologije, s poudarkom na razvoju biološko aktivnih učinkovin in bioprocesov. Kot vodja mednarodnih in domačih projektov, v katerih so se izobraževali magistrski in doktorski študenti in študentke, intenzivno sodeluje z industrijo, kar je razvidno v kakovostnih znanstvenih publikacijah in podeljenih mednarodnih patentih.

Prof. dr. Stanislav Trdan pedagoško, strokovno in raziskovalno deluje na področju varstva rastlin. Na področju okoljsko sprejemljivih načinov zatiranja rastlinskih škodljivcev se uvršča med najbolj prepoznavne raziskovalce in strokovnjake v širši regiji. Aktivno se vključuje v mednarodni prostor ter tako širi mednarodno prepoznavnost slovenskih strokovnih in raziskovalnih dosežkov.

Prof. dr. Vesna Žabkar je v zadnjih dveh desetletjih delovanja na fakulteti pustila pomemben pečat tako v nacionalnem kot mednarodnem okolju, in sicer kot raziskovalka na področju trženja, kot vodja raziskovalnega programa in prodekanja za raziskovalno dejavnost. Njeni raziskovalni uspehi in rezultati na vodstvenih funkcijah pomembno vplivajo na raziskovalno kakovost in ohranjanje prestižnih mednarodnih akreditacij fakultete, s tem pa povečujejo ugled celotne Univerze v Ljubljani.

Prof. dr. Janez Krč je mednarodno uveljavljen in priznan raziskovalec fotovoltaike in optoelektronike. V raziskavah se osredotoča na modeliranje in karakterizacijo struktur sončnih celic in organskih svetlečih diod ter v zadnjem času tudi integriranih fotonskih vezij. Pridobljena znanja uspešno prenaša na študentke in študente ter s svojim delovanjem skrbi za ugled Univerze v Ljubljani doma in v tujini.

Znanstveno in raziskovalno delo prof. dr. Tomislava Virka posega v literarno in širšo kulturno problematiko, pozornost pa enakovredno odmerja tako literarni zgodovini kot teoriji. Sodobno slovensko literaturo komparativistično povezuje z evropsko in ameriško. Pomen njegovega dela za slovensko literarno vedo, akademsko skupnost in kulturni prostor se kaže v sposobnosti, da svoja dognanja posreduje širši javnosti v obliki esejskih besedil, leksikonskih obravnav ter v uredniškem in prevajalskem delu.

Prof. dr. Gorazd Planinšič je gonilna sila izobraževalnega procesa za poklic srednješolske učiteljice oz. srednješolskega učitelja fizike. Je kreator, nosilec in predavatelj najpomembnejših predmetov, povezanih z izobraževalno fiziko na fakulteti. S svojimi izvirnimi didaktičnimi pristopi je zgled sedanjim in prihodnjim učiteljicam in učiteljem fizike. Mednarodno prepoznavnost je dosegel na področju raziskav na študentko, študenta osredinjenega pristopa poučevanja, ki posnema načine dela in razmišljanja, značilne za raziskovalno delo.

Prof. dr. Marko Pavliha ima bogate izkušnje iz gospodarstva, odvetništva, politike, akademske in mednarodne sfere. Predava doma in v tujini, na matični univerzi je opravljal številne funkcije, bil je član Sodnega sveta, generalni sekretar Mednarodnega pomorskega odbora, predsednik Društva za pomorsko pravo Slovenije in Društva poslancev. Je plodovit pisec knjig, člankov, razprav in esejev ter eden najvidnejših slovenskih pravnikov.

Izr. prof. dr. Erik Štrumbelj raziskuje na področju podatkovnih ved, statistike in verjetnostnega strojnega učenja. Na Univerzi v Ljubljani je vzpostavil področje Bayesove statistke, z raziskovalno skupino pa tesno sodeluje pri razvoju programskega orodja Stan za uporabno Bayesovo statistiko. Na fakulteti je kot glavni pobudnik vzpostavil nov magistrski program oz. smer Podatkovne vede, ki tesno sodeluje z industrijo.

Doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc je predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Njeno ožje področje so okužbe srca in ožilja, obvladovanje bolnišničnih okužb in zelo nalezljivih bolezni. Je odgovorna nosilka projekta Potek, izhod in patogeneza covida-19. V Univerzitetnem kliničnem centru vodi skupino za obvladovanje epidemije. Je avtorica številnih člankov, objavljenih v domači in tuji literaturi.

Doc. Rok Žnidaršič in asist. Katarina Čakš sta razstavo ob 100-letnici Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani – Mladi smo in živi – videla kot priložnost, da se prvič v zgodovini fakultete razišče in natančno dokumentira njene korenine in zgodovino ter evidentirajo vsi bistveni dogodki, ki so skozi stoletje zaznamovali institucijo. Hkrati se je razstava zazrla v prihodnost in pozvala k razmisleku o poslanstvu fakultete tako v stroki kot tudi širši družbi.

Skupina strokovnjakinj in strokovnjakov je delo opravila strokovno in na poljuden način tudi širši javnosti predstavila zapletene tematike. Strokovna javnost je z navdušenjem pozdravila njeno delovanje in ji posredovala dodatna vprašanja, ki so se pojavila v lekarnah in bolnišnicah ob stikih s pacientkami in pacienti. Pozitivnih odzivov je bila skupina deležna tudi med laično javnostjo, ki je lahko njeno delo spremljala prek posebnih objav, namenjenih splošni javnosti.

Članice in člani skupine so: prof. dr. Borut Štrukelj, izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič, izr. prof. dr. Mojca Lunder, prof. dr. Marko Anderluh, izr. prof. dr. Žiga Jakopin, doc. dr. Lea Knez in izr. prof. dr. Igor Locatelli.

Ekipa Sledilnika COVID-19 je skupnost prostovoljk in prostovoljcev, ki je omogočila zanesljivo in legitimno spremljanje razvoja pandemije in obolelosti v Sloveniji. Natančno zbrani in ažurno objavljeni ter transparentni, vsakomur dostopni podatki so ključnega pomena za učinkovit odziv na različne družbene probleme. Šele takšni podatki so temelj za razumevanje dogajanja, aktivno samozaščitno ravnanje ljudi ter sprejemanje učinkovitih ukrepov za omejevanje epidemije.

Sodelavke in sodelavci Univerze v Ljubljani, ki sodelujejo pri Sledilniku, so: izr. prof. dr. Maja Pohar Perme, izr. prof. dr. Janez Žibert, asist. dr. Žiga Zaplotnik, dr. Zarja Muršič.