Skoči na vsebino

Vloga socialnega kapitala in z bivanjem v domu povezanega življenjskega sloga pri energetsko učinkovitih prenovah doma

Vloga socialnega kapitala in z bivanjem v domu povezanega življenjskega sloga pri energetsko učinkovitih prenovah doma

Avtorice: Ivana Jovović, prof. dr. Andreja Cirman, prof. dr. Nevenka Hrovatin, prof. dr. Jelena Zorič

V večini študij je ugotovljen velik potencial za stroškovno učinkovite prihranke energije v gospodinjstvih, ki jih je mogoče doseči z energetsko učinkovitimi prenovami, ustrezno izbiro ogrevalnih sistemov, energetsko učinkovitim obnašanjem in drugimi ukrepi. Kljub temu ostaja potencial za varčevanje z energijo večinoma neizkoriščen, pri čemer se razkorak med optimalno in dejansko porabo v akademski literaturi označuje kot vrzel v energetski učinkovitosti (angl. energy-efficiency gap). Pri tem bo za dosego cilja podnebno nevtralne Evropske unije do leta 2050 treba ugotovljeno vrzel v rezidenčnem sektorju odpraviti, kar je precejšen izziv.

Raziskava prispeva k literaturi o vrzeli v energetski učinkovitosti s proučevanjem novih vplivnih dejavnikov odločanja in energetsko učinkovitega obnašanja gospodinjstev, in sicer socialnega kapitala in življenjskega sloga, povezanega z bivanjem v domu. Iz rezultatov raziskave izhaja, da zgolj socio-demografske in ekonomske značilnosti odločevalcev ter značilnosti stanovanja in lokacije ne zadostujejo za pojasnitev odločitev o izvedenih energetsko učinkovitih prenovah v slovenskih gospodinjstvih. Ugotovitve ekonometrične analize z uporabo retrospektivnega modela panelnih podatkov kažejo na pozitiven vpliv z domovanjem povezanega življenjskega sloga, pri čemer izstopata varčno ravnanje z energijo ter nagnjenost k vzdrževanju in popravilom doma po načelu »sam svoj mojster«. Prav tako je potrjen pozitiven vpliv socialnega kapitala, pri tem zlasti enostavnost dogovarjanja med stanovalci ter vzpostavljeno in delujoče formalno upravljanje stavbe. Poleg tega so se kot pomembni spodbujevalci energetsko učinkovitih prenov pokazali naslednji dejavniki: dohodek, starost anketiranca in stanovanja, predhodno izvedene prenove in razpoložljivost subvencij, medtem ko so visoke regionalne temperature in negativna gospodarska rast ovire za energetsko učinkovite prenove. Izsledki raziskave tako opozarjajo na potrebo po mešanici ukrepov, ki bi zajemali izobraževalne in informacijske kampanje, subvencije za energetsko učinkovite prenove ter ukrepe, ki spodbujajo boljše formalno upravljanje stavb in izgradnjo skupnosti. Izvajanje teh priporočil bi izboljšalo sprejemanje odločitev ter prispevalo k doseganju ciljev energetske učinkovitosti in trajnostnega razvoja v gospodinjstvih.

Vir: https://greatergood.berkeley.edu/article/item/just_thinking_about_cooperation_can_make_you_less_prejudiced

Vir: Jovović, I., Cirman, A., Hrovatin, N., Zorić, J. (2023) Do social capital and housing-related lifestyle foster energy-efficient retrofits? Retrospective panel data evidence from Slovenia. Energy policy, 69(113651). https://doi.org/10.1016/j.enpol.2023.113651