Skoči na vsebino

Zlata plaketa

Zlata plaketa

Na Univerzi v Ljubljani zlate plakete podeljujemo posameznikom in skupinam za izjemne zasluge pri razvijanju znanstvenega, pedagoškega ali umetniškega ustvarjanja ter za krepitev ugleda Univerze v Ljubljani.

Dekan Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani prof. Marko Vatovec ima izredne zasluge pri gradnji oziroma adaptaciji nove zgradbe Akademije. S pozornostjo je skrbel za odlično organizacijo, skrb in realizacijo projekta, prav tako je intenzivno in strokovno spremljal potek izvršnih gradbenih in notranjih del. Po njegovi zaslugi je rezultat dokončanja del pridobitev zelo lepe, reprezentančne in funkcionalne nove zgradbe.

 

Prof. Matej Zupan ima izredne zasluge pri pridobitvi gradbenega dovoljenja za obnovo palače Kazina na Kongresnem trgu 1, kjer so zdaj novi prostori Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. S pozornostjo je skrbel za odlično organizacijo, skrb in realizacijo projekta ter intenzivno in strokovno spremljal potek izvršnih gradbenih in notranjih del. Po njegovi zaslugi je rezultat dokončanja del pridobitev zelo lepe, reprezentančne in funkcionalne nove zgradbe Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani.

 

Izr. prof. dr. Barbara Predan je s svojim zavzetim ter predanim strokovnim, organizacijskim in pedagoškim delom v zadnjih letih uspelo razviti in umestiti raziskovalno dejavnost na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani kot enega vitalnih členov dela na Akademiji. Na pedagoškem področju izrazito izstopajo dosežki njenih študentov, ki na najpomembnejših mednarodnih natečajih dobivajo najvišje nagrade in priznanja.

 

Prof. Simon Horvat je doktoriral na Univerzi v Kaliforniji, nato osem let deloval raziskovalno na Roslin inštitutu in na Univerzi v Edinburghu. Svoje bogato znanje in izkušnje je prinesel na Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer raziskovalno deluje na področju genetike, animalne biotehnologije in molekularne biologije. Za svoje znanstvene dosežke je prejel številne nagrade, leta 2013 tudi Zoisovo priznanje.

 

Redna profesorica za mikrobiologijo dr. Mandić ima izjemne rezultate na znanstvenem, pedagoškem in strokovnem področju, še posebej pri raziskavah mikrobne komunikacije. Je prodekanja novega Oddelka za mikrobiologijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, za ustanovitev katerega ima izjemne zasluge. Bogate raziskovalne izkušnje je kot učiteljica in mentorica delila z veliko generacijami študentov doma in v tujini.

 
Znanstvena svetnica dr. Anita Solar se na Biotehniški fakulteti posveča strokovnemu in raziskovalnemu delu z lupinarji. Ustvarila je pet slovenskih sort oreha in razvila blagovni znamki Slovenski oreh in Slovenski lešnik. Svoje znanje prenaša na pridelovalce lupinarjev, kar se odraža v postavitvi 543 hektarjev nasadov oreha in 197 hektarjev leske. S ciklusi predavanj in vaj uspešno sodeluje pri pedagoškem delu.
 

Dr. Polona Domadenik Muren, redna profesorica ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, si skozi celotno kariero prizadeva za povezovanje gospodarstva z znanstvenoraziskovalno in pedagoško sfero. Vodi podiplomski program International Master in Business and Organisation, ki se je uvrstil na lestvico Financial Timesa in vključuje najboljše svetovne magistrske programe iz managementa na svetovni ravni.

 

Prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani predava Sociologijo dela, Ekonomsko sociologijo, Teorije družbe ter Spol, delo in organizacije, kot gostujočo predavateljico jo vabijo na številne tuje univerze. Raziskovalno se ukvarja z delom v sodobnih ekonomijah, prekarizacijo, enakostjo spolov, usklajevanjem dela in zasebnega življenja ter ekonomsko demokracijo. Sodeluje s strokovnimi združenji in mrežami ter je urednica domačih in mednarodnih strokovnih in znanstvenih revij.

 

Matjaž Dolšek je redni profesor Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, odličen raziskovalec s h-indeksom 25 in prejemnik Zoisovega priznanja za pomembne znanstvene dosežke, vodja raziskovalne skupine Potresno inženirstvo, prodekan ter član Komisije za raziskovalno in razvojno delo Univerze v Ljubljani. Več kot 15 let je vključen v projekte zagotavljanja jedrske varnosti v Sloveniji in širše. Pomembno je prispeval k podaljšanju obratovalne dobe Jedrske elektrarne Krško do leta 2043.

 

Prof. dr. Miha Ravnik je med najbolj prodornimi in mednarodno uveljavljenimi sodelavci Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Je soavtor okoli 100 člankov s področja fizike mehke kondenzirane snovi, od katerih so mnogi izšli v najprestižnejših revijah. Hkrati je zelo priljubljen predavatelj in predan mentor. K razvoju Fakultete za matematiko in fiziko ter Univerze prispeva veliko tudi kot član vodstvenih organov.

 

Prof. dr. Ivan Čuk je življenje zapisal telovadbi. Slednjo raziskuje z naravoslovnega, družboslovnega in humanističnega vidika. Njegovo delo s področja izrazja in zgodovine telovadbe je pomemben del narodne telesnokulturne dediščine. Med drugim je tudi avtor knjig, razstav in filmov o sokolih, dr. Viktorju Murniku, Leonu Štuklju in Miroslavu Cerarju. Z njegovo ustanovitvijo revije Science of Gymnastics Journal pa je Univerza v Ljubljani postala najpomembnejši svetovni založnik na področju znanosti o telovadbi.

 

Prof. dr. Primož Pevcin kot visokošolski učitelj pokriva področja, povezana z vprašanji ekonomike in upravljanja javnega sektorja na različnih ravneh in nepridobitnih organizacij. V sistemu Cobiss izkazuje 623 zapisov, od tega 43 izvirnih znanstvenih člankov, 74 znanstvenih prispevkov na konferencah, 4 univerzitetne učbenike, vodil oz. sodeloval je pri 23 raziskovalnih projektih. V okviru sodelovanja pri upravljanju je 3 leta deloval kot prodekan za mednarodno sodelovanje in 4 leta kot prodekan za študijske zadeve.

 

Izr. prof. dr. Boris Gašpirc je mednarodno uveljavljen strokovnjak na področju parodontologije in ustnih bolezni. Njegovi odmevni raziskovalni rezultati so podlaga uvajanju laserjev in novih tehnik v klinično prakso. Je cenjen pedagog in mentor, aktivno vključen v razvoj fakultete. S svojim znanstvenim delom in delom v mednarodnih strokovnih združenjih prispeva k ugledu Univerze v Ljubljani v svetu.

 

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek je predstojnik Katedre za nevrologijo, učitelj na Medicinski, Filozofski in Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, soustanovitelj srednjeevropskega študija Kognitivna znanost in predavatelj na več mednarodnih univerzah. Pedagoško in raziskovalno se posveča delovanju možganov in nevrodegenerativnim boleznim. Za delo na področju demenc mu je predsednik republike podelil državno odličje red zaslug.

 

Delo profesorice je usmerjeno v razvoj statistike v Sloveniji. Kot izvrstna pedagoginja navdušuje študente za statistiko in znanstveno raziskovanje. Je vodilna svetovna strokovnjakinja za analizo preživetja, po njej imenovana metoda je standard pri analizah podatkov registrov rakov. Z zagotavljanjem sodelovanja biostatistikov v raziskavah krepi znanstveno odličnost raziskovalcev v medicini na Univerzi v Ljubljani.

 

Prof. dr. Bojana Boh Podgornik je v svojem bogatem opusu kot predavateljica delala na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, Zdravstveni fakulteti, Fakulteti za farmacijo in Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Njeno znanstvenoraziskovalno delo vključuje zavidljivo število objav in sodelovanj v projektih. Veliko je prispevala tudi na umetniškem področju, kjer je povezala naravoslovje, slikarstvo in ples, in vse to vnesla tudi v podiplomski študij – Pomoč z umetnostjo.

 

Akademski slikar prof. Dušan Kirbiš je prodekan za umetnost in član senata Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter Komisije za priznanje pomembnih umetniških del Univerze v Ljubljani, hkrati je tudi mentor predstavitvam študentov. Njegovo obsežno umetniško delo z razstavami doma in v tujini je bilo nagrajeno z nagrado Prešernovega sklada 2022. Prizadeva si za uvedbo interdisciplinarnega doktorskega študija Umetnost na Univerzi v Ljubljani.

 

Prof. dr. Barbara Simončič je mednarodno priznana raziskovalka na področju kemijske fukcionalizacije tekstilij z več kot 130 znanstvenimi članki in več kot 3000 citati. Je soavtorica dveh patentov v Evropski uniji in vodja programske skupine Tekstilije in ekologija. Leta 2015 je prejela priznanje mentor leta. S svojim raziskovalnim delom pušča izreden pečat na znanstvenem, pedagoškem in strokovnem  področju.

 

Ekipa mlajših sodelavcev Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani je z nesebično predanostjo ter vsebinskim in avtorskim prispevkom pomembno doprinesla k vzpostavitvi delavnice za obdelavo materialov FabLab. Izkazala se je z inovativno, a hkrati ekonomično zasnovo prostora, ki s svojim načinom umestitve tehničnih pregrad, strojnih in elektro instalacij ne zagotavlja le ustreznih in varnih delovnih razmer, temveč je hkrati tudi sama po sebi učni prostor.

 

Člani skupine za računalniško grafiko in multimedijo Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani s svojim interdisciplinarnim delom naslavljajo družbeno pomembne teme in rezultate raziskovalnega dela aplicirajo v uporabne servise za različne javnosti: od ohranjanja slovenske kulturne dediščine in glasbene vzgoje do vizualizacije odprtih podatkov na področju mobilnosti ter vključevanja ranljivih skupin, migrantov in starejših.