- x
- Akademije
- AG - Akademija za glasbo
- AGRFT - Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
- ALUO - Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
- Fakultete
- BF - Biotehniška fakulteta
- EF - Ekonomska fakulteta
- FA - Fakulteta za arhitekturo
- FDV - Fakulteta za družbene vede
- FE - Fakulteta za elektrotehniko
- FF - Filozofska fakulteta
- FFA - Fakulteta za farmacijo
- FGG - Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
- FKKT - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
- FMF - Fakulteta za matematiko in fiziko
- FPP - Fakulteta za pomorstvo in promet
- FRI - Fakulteta za računalništvo in informatiko
- FŠ - Fakulteta za šport
- FS - Fakulteta za strojništvo
- FSD - Fakulteta za socialno delo
- FU - Fakulteta za upravo
- MF - Medicinska fakulteta
- NTF - Naravoslovnotehniška fakulteta
- PEF - Pedagoška fakulteta
- PF - Pravna fakulteta
- TEOF - Teološka fakulteta
- VF - Veterinarska fakulteta
- ZF - Zdravstvena fakulteta
Z revolucijo 1848 se je kot del slovenskega narodnega programa začel tudi boj za slovensko univerzo. Aprila 1848 so prvi postavili tako zahtevo graški Slovenci, najbolj jasno pa jo je oblikoval kranjski deželni zbor februarja 1898. Po koncu prve svetovne vojne in propadu habsburške monarhije je bila univerza v Ljubljani ena prvih točk, ki jih je bilo treba uresničiti.
Po sprejetju zakona o univerzi v Ljubljani s teološko, pravno, filozofsko, tehnično in nepopolno medicinsko fakulteto v juliju 1919 v začasnem narodnem predstavništvu v Beogradu, je bilo 31. avgusta imenovanih prvih 18 profesorjev, 12. novembra so bili izvoljeni rektor in dekani, 3. decembra pa je bilo prvo predavanje.
Razpored javnih predavanj na Teološki škofijski učni ustanovi v Ljubljani v študijskem letu 1861/62 z navedbo študijskih predmetov in učnega osebja. Po ukinitvi licejskih študij je v Ljubljani ostal kot edini višješolski kurz le študij teologije v okviru škofije. Prizadevanja za ustanovitev slovenske univerze (boj za slovensko univerzo) pa so z večjo in manjšo intenzivnostjo evidentna do leta 1919. /NŠAL, Škofijska pisarna /semenišče/, fasc. 52/7-11/
Samostojni predlog poslanca dr. Danila Majarona in tovarišev glede ustanovitve univerze v Ljubljani, ki ga je kranjski deželni zbor obravnaval na seji dne 28. februarja 1898. Sprejet je bil sklep, da »Visoka c. kr. vlada se pozivlja, da čim prej pri državnem zboru izposluje ustanovitev vseučilišča z bogoslovno, pravoslovno in modroslovno fakulteto v Ljubljani, koja bi vstrezala zahtevam slovenskega naroda …« /Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani od 28. decembra 1897 do 28. februarja 1898, 39 zv., Ljubljana 1898, Priloga 52, str. 438/
Fragment sejnega zapisnika zastopnikov raznih društev z dne 23. novembra 1918. V posvetovalnici mestnega magistrata je bila takrat na predlog dr. Mihajla Rostoharja ustanovljena Vseučiliška komisija, ki naj »izvrši potrebne predpriprave za slovensko univerzo, kot so npr. uprava, knjižnice, inštitutov, dotacij itd ….«. Rezultat njenega dela je bila ustanovitev univerze. /ARS, Vseučiliška komisija/
Vseučiliška komisija v Ljubljani je dne 11. maja 1919 predlagala Poverjeništvu za uk in bogočastje pri Narodni vladi SHS v Ljubljani visokošolske učitelje, »ki naj se jim da učni nalog za poučevanje na začasnem tehniško-visokošolskem tečaju v Ljubljani …«. Tako so se 19. maja 1919 v prostorih obrtne šole začeli tehnični tečaji, ki jih lahko štejemo kot začetek prvih univerzitetnih predavanj na Univerzi v Ljubljani. /ZAMU – IV/