Mednarodni dogodek Falling Walls Lab 2015 je letos v Sloveniji prvič gostila in organizirala Univerza v Ljubljani. Navdihujoč, interdisciplinaren dogodek je študentom, raziskovalcem, strokovnjakom in podjetnikom do 35. leta starosti ponudil možnost predstavitve prebojne ideje, raziskovalnega dela, inovativnega projekta ali poslovnega modela. Dobrodošle so bile vse discipline.

Datum objave: 25.03.2015

Kategorija: Univerza in znanost

»Na Univerzi v Ljubljani smo se v globalni koncept Falling Walls Lab vključili predvsem s ciljem spodbuditi mlade, nosilce inovativnih idej, ki imajo željo in smelost predstaviti raziskovalne in razvojne razmisleke širši javnosti, je povedala prorektorica Univerze v Ljubljani prof. dr. Maja Makovec Brenčič, ki je današnji dogodek tudi odprla.

Član žirije Branko Žibret, partner v družbi A.T. Kearney, je poudaril: »Z zadovoljstvom ugotavljam, da je zanimanje za tehnološko napredno zagonsko podjetništvo tudi v Sloveniji na vse višji ravni. Na primer, lansko leto so slovenska zagonska podjetja zbrala več kot 60 milijonov dolarjev investicijskega kapitala, kar je toliko kot v prejšnjih osmih letih skupaj. Verjamem, da je segment zagonskih podjetij pomembno gonilo prihodnjega razvoja v številnih gospodarskih panogah.«

Komisija je izmed trinajstih finalnih idej izbrala tri najboljše, izmed njih pa zmagovalno. Tretje mesto je zasedla Tanja Štular z idejo 'Breaking the Wall of Drug Discovery', avtor drugouvrščene ideje je Zautvydas Juskauskas (Latvija) z  'Breaking the Wall of Crowd Size Estimation', zmagala pa je ideja Karin Ljubič z naslovom 'Breaking the Wall of Data Storage'. Zmagovalka bo odpotovala na Falling Walls Lab Finale v Berlin, ki bo 8. novembra 2015, prejela pa bo tudi vstopnico za odmevno konferenco Falling Walls, ki bo dan kasneje. Na konferenci bo dvajset najboljših idej z vsega sveta podalo odgovor na vprašanje »Which are the Next Walls to Fall?« 

Zmagovalka Karin Ljubič je po razglasitvi povedala: Ideja 'Breaking the Wall of Data Storage' skuša ponuditi nove možnosti shranjevanja podatkov ter odpreti področje za razvoj novih tehnologij shranjevanja in dostopanja do podatkov. S pomočjo računalniškega programerja in dveh biotehnologov smo spisali računalniški program, ga pretvorili v sekvenco DNK in ga shranili v živo rastlino ter njena semena. Naš pristop omogoča neizmerne količinske možnosti shranjevanja podatkov, brezplačno reproduciranje podatkov in obstojnost na tisoče let.

Sonja Šmuc, izvršna direktorica Zduženja Manager pa je po zaključku dogodka dejala: »Nekatere od idej, ki so bile danes predstavljene, imajo tržni potencial. Mlade je treba vzpodbuditi, da razmišljajo tudi o tem, kako bodo idejo prodali. Stvari namreč postanejo profesionalne, ko ustvariš nekaj, za kar so ljudje pripravljeni plačati. In če so, potem je odziv takojšen. Svojo idejo, storitev ali izdelek lahko izboljšuješ in pripomoreš tudi k ustvarjanju novih delovnih mest.«

Avtor fotografij je Željko Stevanić, IFP, d.o.o.