Ljubljana, 21. maj 2015 – Danes se je na rektoratu Univerze v Ljubljani odvila ustanovna skupščina Slovenskega inovacijskega stičišča, na kateri je bilo 23 soustanoviteljev. Ti so sprejeli pogodbo o ustanovitvi, izvolili člane sveta, sprejeli program dela in letni finančni načrt. 

Slovensko inovacijsko stičišče so danes ustanovili: AmCham Slovenija, BTC, DOBA Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije, ELES, EN – FIST center odličnosti, Gorenje, Inštitut Jožef Stefan, Kemijski inštitut, Krka, Lek, Mestna občina Ljubljana, Nacionalni inštitut za biologijo, Nova Ljubljana banka, Razvojni center orodjarstva Slovenije, Riko, Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje, Špica International, Tehnološki park Ljubljana, Telekom Slovenije, Trimo, Univerza v Ljubljani.

Soustanovitelji Slovenskega inovacijskega stičišča so izvolili člane sveta, in sicer: direktor Inštituta Jožef Stefan dr. Jadran Lenarčič, direktorica NIB dr. Turnšek Lah, rektor Univerze v Ljubljani dr. Ivan Svetlik, župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovič, predsednik uprave SID banke mag. Sibil Svilan, direktorica Regionalne razvojne agencije ljubljanske urbane regije mag. Lilijana Madjar, vodja sektorja za organizacijo, razvoj in nove medije pri BTC Franc Malis, izvršni direktor za področje razvoja pri Gorenju Boštjan Pečnik, vodja stalnih izboljšav in inovacij pri Leku, dr. Darja Ferčej Temeljotov.

V programu dela so se soustanovitelji zavezali predvsem za to, da bodo pripravili konkretne razvojne projekte partnerjev oziroma oblikovali verige vrednosti, prav tako pa tudi za sodelovanje pri pripravi dolgoročnih programov države. 

Celovita analiza stanja, tako na univerzi kot v podjetjih in državi kot celoti, je pokazala, da sta velikost slovenske ekonomije in izrazita razdrobljenost eden največjih izzivov za uspešen prenos znanja in realizacijo dobrih idej. Zato je ideja o Slovenskem stičišču inovacij primarno zasnovana na povezovanju; povezovanju raziskovalnih in razvojnih skupin različnih ustanov in podjetij v skupino, ki dosega kritično maso, povezovanju podjetij v skupino, ki lahko organizira in izvede projekt ter povezovanju različnih virov financiranja v obsegu, ki zagotavlja izvedbo projekta in preživetje projekta v najkritičnejših fazah nastajanja.

Najuspešnejše države usmerjajo vse napore v krepitev svoje inovacijske sposobnosti, sprejemajo ustrezne strategije in uspešno izvajajo ukrepe, ki vodijo v uresničitev tega cilja. Nemška vlada je denimo lanskega decembra sprejela sklep, da tudi po letu 2017 podaljša »Pobudo odličnosti« za katero je za deset-letno obdobje namenila kar 4,6 milijarde evrov. Japonska vlada je junija 2013 sprejela usmeritev, da mora postati »inovacijam najprijaznejša država na svetu«. S tem ciljem se je zavezala doseči skupna vlaganja v raziskave in razvoj na ravni štiri odstotke BDP (to presega trenutno le Izrael, nordijske države se gibljejo okoli treh odstotkov, evropsko povprečje je dva odstotka). Koreja, ki je po mnogih kazalcih že najuspešnejša ekonomija znanja, si je prav tako zastavila za cilj štiri odstotke vlaganj v dejavnost raziskav in razvoja iz BDP.

Kot je znano, v Sloveniji zadnja leta ta delež pada, velik problem pa je tudi fragmentacija naših raziskovalno razvojnih zmogljivosti, kar nas ovira pri doseganju mednarodne odličnosti. Treba je tudi ustvariti pogoje za učinkovito vzpodbujanje kreativnosti, inovacij in podjetništva.

Zato bo novoustanovljeno Slovensko inovacijsko stičišče delovalo predvsem kot povezovalec in vzpodbujevalec razvojno-raziskovalnih timov v akademski in poslovni sferi. V okviru prioritetnih področij  slovenske Strategije pametne  specializacije bo Stičišče pomagalo pri kristalizaciji zmogljivosti in formiranju projektov, ki bodo gradili na doseženih in razvijajočih se  področjih odličnih znanj in tehnologij, s ciljem razviti in plasirati na domačem in tujih trgih nove proizvode in storitve, omogočati odpiranje novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo in vzpodbujati nastanek novih podjetij. Temeljni cilj je prispevati k razvoju na znanju temelječega gospodarstva in dvigniti našo mednarodno konkurenčnost.

Stičišče bo zagovornik vseh inovacijskih dejavnikov in si bo prizadevalo modernizirati in dodelati naš podporni sistem (že septembra bo organiziran posvet) ter povezovati sorodne inovacijske time s centri odličnosti v širši regiji ter po svetu, poleg tega pa pomagati v iskanju finančnih virov za realizacijo posameznih projektov.

Stičišče ni še ena institucija, ampak jedro prizadevanj in povezovanja. V stičišču bodo angažirani le 2-3 ljudje in ta strošek bodo pokrivali člani Stičišča s članarinami. Vsak projekt bo voden s strani partnerjev, ki bodo med seboj izbrali koordinatorja in se samostojno odločili, ali in kakšne storitve potrebujejo od tima v pisarni stičišča.

Današnji skupščini sledi pridobitev soglasja Vlade Republike Slovenije (morajo ga pridobiti Javne raziskovalne organizacije in zavodi) in registracija Evropskega gospodarskega interesnega združenja.

V prvem letu delovanja bo stičišče delovalo kot virtualna skupnost raziskovalnih, razvojnih in finančnih ustanov ter podjetij. Na osnovi že pridobljenega znanja in tržnih interesov podjetij bodo nastajale pobude za projekte, ki bodo po skrbno opravljenih analizah formirani v samostojne projekte s točno opredeljenimi cilji, lastnim upravljanjem in financami. Stičišče bo torej opravljalo naloge, ki jih najbolje opredeli kar ime samo; bo katalizator povezovanja, definiranja skupnih interesov, katalizator nastajanja samostojnih projektov, posrednik pri iskanju finančnih virov ter premagovanju nepotrebnih administrativnih ali zakonskih ovir.

Avtor fotografije Željko Stevanić, IFP, d.o.o.