Datum objave: 04.10.2018
Kategorija: Aktualno na Univerzi
Na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani (UL FS) so v sodelovanju z družbo SiEVA in še drugimi partnerji iz gospodarstva odprli laboratorij za 3D tisk kovin. Kot pravijo, se s tem uresničuje verjetno najbolj inovativni poslovni model povezovanja znanosti in gospodarstva.
Eno leto je samo trajalo od ideje do njene uresničitve, da je pol milijona evrov vreden 3D tiskalnik kovin, model zadnje generacije tiskalnikov nemškega proizvajalca EOS, pripravljen za uporabo. Na njem bomo lahko tiskali prototipe ali dele orodij in razvijali tehnološko zahtevne kose za maloserijsko proizvodnjo iz štirih materialov, to je nerjavnega in orodnega jekla, aluminija in nikljeve zlitine v velikosti 250 x 250 x 300 mm. S tem tudi slovenska podjetja sledijo trendu, saj je prav 3D tehnologija v letu 2018 označena za eno najbolj prebojnih tehnologij na svetu.
Osnovno potrebo po izgradnji laboratorija je bilo zaznati že v okviru aktivnosti Strateško razvojnega inovacijskega partnerstva (SRIP) ACS+ na eni izmed delavnic o novih tehnologijah, nato pa so na UL FS na podlagi predlaganega poslovnega modela pridobili zaupanje pomembnih partnerjev, to so Cimos, Domel, Hidria, Iskra Mehanizmi, Kolektor Group, Mariborska livarna Maribor, TECOS, TPV, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Zavod za gradbeništvo Slovenije ter Zavod 404, in zbrali sredstva za nakup vrhunske opreme za 3D tisk kovin. Na UL FS so ponudili, da lahko laboratorij gostuje v prostorih fakultete, kar bo še okrepilo partnerstvo in omogočilo neposredno vključevanje študentov in profesorjev v delo laboratorija na konkretnih projektih industrije.
Omenjeni poslovni model je edinstven z več vidikov. Prvič se je namreč zgodilo, da so se združila različna podjetja in raziskovalne ustanove, ki so skupaj investirale v nakup opreme. Tudi delo na projektih bo potekalo skupaj, saj je vsak partner imenoval predstavnika, ki bo sodeloval v skupini s profesorji in študenti, da bodo tako skupaj iskali ustrezne rešitve za probleme, ki jih bo izpostavila industrija. Prav tako so snovalci projekta že navezali stike z drugimi tovrstnimi laboratoriji v Avstriji in Nemčiji, sodelujejo tudi z Univerzo Udine.
Prof. dr. Mitjan Kalin, dekan UL FS: »Z velikim navdušenjem in pričakovanji se vključujemo v tovrstno povezovanje znanosti in gospodarstva. Naši profesorji in študenti bodo tako imeli priložnost ponuditi svoje obsežno znanje, uporabljati vrhunsko opremo in iskati rešitve za aktualne izzive industrije. Študenti se bodo vključevali v projekte, ki jim bodo dali aplikativna znanja in omogočili navezovanje stikov z različnimi zaposlovalci. Od nas bodo tako odšli ne le s teoretičnimi, ampak tudi s konkretnimi praktičnimi znanji, usposobljeni za takojšnje delo v industriji, kar je danes bistvena prednost na trgu dela.«
Miloš Šturm, direktor družbe SiEVA: »V preteklih sedmih letih je bil poudarek razvojno raziskovalnih nalog v SIEVI izboljšanje delovanja motorjev z notranjim izgorevanjem, električni in hibridni pogonski sistemi, razvoj mehanskih komponent za večjo varnost in udobje potnikov skupaj z razvojem proizvodnih tehnologij za izdelavo sklopov. To usmeritev smo nadaljevali tudi s projektom EVA4green, ki ga sofinancira ministrstvo za znanost. Zadnja tri leta smo sodelovali tudi v dveh evropskih projektih Obzorja 2020 COMBILASER in Facts4Workers. V obeh smo skupaj s partnerji razvijali tehnologije za Industrijo 4.0. Projekt ustanovitve 3D LAB je bil tako logično nadaljevanje, saj so dodajalne tehnologije velik izziv tudi za avtomobilsko industrijo.«
Tanja Mohorič, direktorica SRIP ACS+: »Resnično nas veseli, da se naše delo, usmerjeno v povezovanje partnerjev s področja mobilnosti, zaznavanja priložnosti za skupne projekte in podpora pri realizaciji le-teh odraža v tako pomembnem projektu, kot je vzpostavitev skupnega laboratorija gospodarstva in javnih raziskovalnih inštitucij. Ne samo, da s tem gospodarstvu prinašamo odlično priložnost za razvoj pomembnih kompetenc, temveč tudi vzpostavljamo povesem nove modele povezovanja in premikamo okvire dosedanjih razmišljanj. Zagotovo bomo tudi v prihodnje enako smelo in ambiciozno ustvarjali nove priložnosti za avtomobilsko industrijo in področje mobilnosti v Sloveniji, saj je izzivov vedno dovolj, odličnost partnerjev pa nam daje zagotovilo, da bomo dosegali tudi pomembne prebojne rezultate.«