Datum objave: 11.01.2019
Kategorija: Aktualno na Univerzi
Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič je svečano razglasil tretjo skupino novih rednih profesorjev Univerze v Ljubljani. Univerzitetni senat je na predlog članic izvolil 22 novih rednih profesoric in profesorjev z različnih področij znanstveno-raziskovalnega, umetniškega in pedagoškega dela.
»Mnogi med vami ob današnjem doseženem nazivu že opravljate najzahtevnejša dela na svojih članicah; vodite katedre, oddelke in laboratorije, zahtevne domače raziskovalne programe in mednarodne raziskovalne projekte, tesno sodelujete s tujimi univerzami, inštituti in podobno. Univerzi vračate tisto, kar vam je dala – neprecenljivo znanje in raziskovalni duh. Naj vam prejem naziva redna profesorica oziroma redni profesor odpre še dodatne možnosti za nadgrajevanje vašega cenjenega dela, naj se nadaljuje s še večjo vnemo. Ta naziv naj vam bo v ponos, veselje in osebno zadovoljstvo,« je zbranim zaželel rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič.
Slavnostna govornica prof. dr. Lucija Peterlin Mašič s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani se je v luči 100-letnice vprašala, kakšna naj bo Univerza prihodnosti: »Da bomo lahko reševali izzive prihodnosti, je pomembno izobraževati študente z interdisciplinarnimi kompetencami. Iščoč sinergične učinke prenašajmo študentom ne samo teoretično znanje, ampak neposredno v laboratorijih in posredno skozi gospodarstvo razvijajmo tudi praktične veščine. Nadalje, bodimo odprti. Študenti in profesorji iz drugega okolja prinašajo drugačne poglede, ideje, kar je še ena razvojna priložnost, kajti ukalupljeno zagovarjanje istih standardov in programov zlahka vodi v slepo ulico. Univerza je temelj napredka družbe in kot vrh izobraževalne skupnosti vsaj posredno deluje kot temeljna sila podjetniške družbe. Prizadevajmo si torej izboljšati sodelovanje z gospodarstvom za pospešen prehod znanstvenih dosežkov v podjetniške inovacije.« Interdisciplinarnost je še eden od pomembnih vidikov za prihodnost Univerze, saj je meje med posameznimi vedami vse težje določiti. Ključen za prihodnost je tudi večji poudarek na povezovanju. »Vse prevečkrat se zgodi, da se na področju znanosti raziskovalno ukvarjajo številni odlični strokovnjaki, vendar pa raziskave in novonastalo znanje prepogosto ostanejo v medsebojni izolaciji,« opozarja prof. dr. Mašič.
V imenu novih rednih profesorjev se je zahvalil prof. dr. Zoran Bosnić s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. »Prepričan sem, da nove redne profesorice in profesorji ne bi sedeli na tej svečani podelitvi, če nas globoko v sebi ne bi gnale ambicije po uspehu, ki se uresničujejo skozi perfekcionizem v svojem strokovnem, raziskovalnem, umetniškem in pedagoškem delu. Biti perfekcionist pomeni narediti vse dovršeno, popolno, zgledno in vzorno; vendar pa po drugi strani pomeni tudi žrtvovati 90 odstotkov svoje energije za 10 odstotkov zadnje izboljšave, odrekati se prostemu času in zasebnemu življenju ter včasih tudi izgoreti zaradi preobilice dela.« Pri iskanju perfekcionizma zato vsem želi dvoje: »Prvič, da uspemo najti svojo pravo mero perfekcionizma. Gre za točko ravnotežja med predanostjo ustvarjanju in upoštevanjem sebe kot posameznika – torej točko, ki še dopušča, da ohranjamo dovolj lastne energije, zagona in osebne note, iz katere izvira naša kreativnost. In drugič, želim nam, da skozi lastni uravnotežen perfekcionizem uresničujemo svoje poslanstvo – da z njim navdušujemo druge, kolege pedagoge, raziskovalce in študente. Želim nam, da ne zaspimo, temveč da naštetim kolegom postanemo zgled. In ne da postanemo samo zgled po pridobljenem nazivu rednega profesorja, temveč zgled po tem, da uresničujemo poslanstvo tega naziva – da smo ambasadorji svoje fakultete ali akademije, univerze; da smo prvi, ki krojimo stroko, znanost in umetnost, in da s tem motiviramo druge, da nam sledijo.«
Nove redne profesorice in novi redni profesorji Univerze v Ljubljani z dne 10. januar 2019 so:
FAKULTETA ZA ELEKTORTEHNIKO
Matej Zajc za področje elektrotehnika
FAKULTETA ZA FARMACIJO
Boris Rogelj za področje farmacevtska biologija
FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO
Matevž Pompe, univ. dipl. kem., za področje analizna kemija
Tomaž Urbič za področje fizikalna kemija
FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO
Zoran Bosnić za področje računalništvo in informatika
Marko Robnik Šikonja za področje računalništvo in informatika
FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO
Vesna Leskošek za področje socialno delo
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
Andrej Kitanovski za področje toplotna in okoljska tehnika
Janko Slavič za področje mehanika
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA
Elena Fajt za področje oblikovanje tekstilij in oblačil
Simona Jevšnik za področje tekstilstvo
Alenka Pavko Čuden za področje tekstilstvo
Nataša Peršuh za področje oblikovanje tekstilij in oblačil
Nina Zupančič za področje geologija
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Vesna Ferk Savec za področje kemija v izobraževanju
Tatjana Hodnik za področje didaktika matematika
Mojca Juriševič za področje pedagoška psihologija
Jože Rugelj za področje računalništvo v izobraževanju
VETERINARSKA FAKULTETA
Andrej Kirbiš za področje veterinarska medicina
Martina Klinkon Ogrinec za področje veterinarska medicina
Tadej Malovrh za področje veterinarska medicina
Petra Zrimšek za področje veterinarska medicina