Datum objave: 15.01.2020
Kategorija: Aktualno na Univerzi
Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje (SBRA) je v Bruslju pripravilo srečanje v počastitev stoletnice Univerze v Ljubljani. Dogodka so se udeležili tudi rektor Univerze v Ljubljani (UL) prof. dr. Igor Papič, predsednik Slovensko gospodarskega in raziskovalnega združenja dr. Draško Veselinovič, slovenski veleposlanik v Belgiji Rado Genorio, stalni predstavnik Slovenije pri Evropski uniji Iztok Jarc, generalni direktor za raziskave in inovacije pri Evropski komisiji Jean-Eric Paquet ter dvakratni nekdanji evropski komisar iz Slovenije Janez Potočnik.
Eden od ključnih govorcev na dogodku je bil rektor UL prof. dr. Igor Papič, ki je izpostavil, da je UL najuspešnejša institucija iz trinajstih mlajših članic Evropske unije (EU) pri pridobivanju sredstev iz programa za raziskave in inovacije Obzorje. Zato je upravičena opozoriti tudi na pomanjkljivosti omenjenega programa. Rektor je opozoril na izjemno kompleksne postopke, saj mora biti prijava za evropska sredstva dolga 150 strani, kar terja ogromno časa in denarja, stopnja uspešnosti pa je zelo majhna. Zato predlaga dve stopnji procesa; najprej bi prijavo oddali na okoli 10 straneh in če bi ta bila v prvi fazi potrjena, bi jo nato nadgradili. Rektor je tudi kritičen, da je prepad med državami danes še večji, kot je bil ob začetku programa Obzorje. Programi EU bi morali biti namenjeni zmanjševanju razlik med članicami, trenutno pa jih povečujejo, tudi nov program Obzorje Evropa za obdobje 2021-2027. Ob tem je rektor opozoril tudi na to, da številni raziskovalci plačujejo specializiranim podjetjem, da ustrezno prilagodijo njihove prijave, tako da bodo všeč ocenjevalcem v Bruslju.
Predsednik uprave SBRA dr. Draško Veselinovič je izpostavil, da Evropa brez znanosti, raziskav in inovacij ne bo napredovala. Izpostavil je tudi vprašanje, koliko denarja bo v dolgoročnem proračunu EU za obdobje 2021-2027 namenjenega znanosti, raziskavam in inovacijam. Kot pravi, se trenutno bije bitka med kohezijo in znanostjo. Kohezijske države po Veselinovičevih besedah vztrajajo pri koheziji, saj pri znanosti levji delež poberejo razvite članice, tako da je vprašljivo, koliko bo na koncu ostalo za to področje, ki je nujno za konkurenčnost Evrope globalnim silam, zlasti ZDA in Kitajski.
Udeleženci srečanja so razpravljali tudi o vlogi univerz v programu Obzorje Evropa, o projektu EUTOPIA, ki ga vodi Univerza v Ljubljani, o zelenem dogovoru, ki je trenutno najbolj aktualna tema v Bruslju, in o brexitu.
Evropska komisarka za inovacije, raziskave, izobraževanje, kulturo in mladino Mariya Gabriel o stoletnici UL in projektu Eutopia