Novost letošnje Rektorjeve nagrade je tekmovanje v dveh kategorijah, in sicer v kategoriji študenti in alumni ter kategoriji raziskovalci. Komisija je med skupno 21 prijavljenimi izbrala v vsaki kategoriji šest finalistov, ki se bodo za Rektorjevo nagrado potegovali 12. novembra 2020. Zaradi epidemioloških razmer bo dogodek potekal prek spleta. Trije najbolj prodorni v vsaki kategoriji bodo prejeli priznanja in nagrade (1. mesto 3000 evrov, 2. mesto 2000 evrov, 3. mesto 1000 evrov). Rektorjeva nagrada je skupen projekt UL in Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja (LUI), ki je namenjen zaposlenim na UL, raziskovalcem, pedagoškim delavcem, študentom in alumnom UL. 

Vsi prijavljeni so se lahko udeležili delavnic, kjer so spoznali, kako oblikovati poslovno idejo in jo učinkovito predstaviti ter kako zaščititi intelektualno lastnino. Od 12. do 16. oktobra je potekalo polfinalno tekmovanje, na katerem so se tekmovalci predstavili pred ožjo strokovno komisijo. Ta je v vsaki kategoriji izbrala šest finalistov, ki bodo svoje ideje predstavili 12. novembra 2020. 

KRATKE PREDSTAVITVE FINALISTOV – kategorija študenti in alumni 

RF Alert

Člani podjetniške skupine: Aljaž Martinčič, Matej Rabzelj, Tjaša Jereb, Jan Gašpar in Tilen Savnik (vsi s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani) 

RF Alert je rešitev, ki omogoča hitrejše in bolj učinkovito obveščanje voznikov v prometu o bližajočem se intervencijskem vozilu na nujni vožnji. Obstoječi opozorilni sistemi intervencijskih vozil na nujnih vožnjah (zvočna opozorila in modre luči) prepogosto ostanejo neopaženi do zadnjega trenutka. Udeleženci v prometu se v danih razmerah najpogosteje odzovejo negotovo in z zmanjšano zbranostjo. To povzroči počasnejše umikanje in daljši dostopni čas vozil na intervencijski vožnji. Poznejša oskrba bolnika, daljša hospitalizacija, višja gmotna škoda in stroški zdravljenja predstavljajo le nekaj posledic, ki jih prinaša obstoječe stanje. Žal je posledica obstoječega stanja tudi več smrtnih žrtev.

V želji po ublažitvi opisane problematike je nastala rešitev, ki v obliki samostojnega modula v intervencijskem vozilu oddaja opozorilo z uporabo radiofrekvenčnih tehnologij, tega pa prestrežejo in predvajajo avtomobilski radijski sprejemniki bližnjih udeležencev v prometu. Modul deluje z variabilno oddajno močjo, ki jo prilagaja glede na okolico intervencijskega vozila, rešitev pa dopolnjuje še napreden zaledni sistem v oblaku, ki omogoča tako nadzor celotne flote kot posameznih intervencijskih voženj, nastavljanje območij radijske tišine, sintetizacijo govora za napoved smeri gibanja vozila v realnem času in beleženje statistike. 

Aplikacija Busko

Član: Jaka Mušič (Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani) 

Aplikacija Busko s platformo Prevozki rešuje težave dveh skupin, in sicer uporabnikov in ponudnikov storitev javnega potniškega prometa (JPP). Uporabnikom ponuja brezplačno aplikacijo s podatki o prihodih vozil v realnem času, voznimi redi in ostalimi pomembnimi informacijami, ki je na voljo na vseh platformah (Android, iOS in splet). Aplikacija ima možnost nadaljnje širitve z ostalimi ponudniki JPP (trenutno je platformi pridružen Ljubljanski potniški promet), torej bi uporabniki lahko imeli nameščeno le eno aplikacijo z vsemi potrebnimi informacijami. Pozneje bo aplikacija omogočala tudi obveščanje o prihodih avtobusov v določenem časovnem oknu, ki ga bo določil uporabnik, in spremljanje določenega avtobusa. Tako nas avtobus ne bo nikoli več prehitel. 

Podjetjem je aplikacija na voljo kot odlična in dostopna alternativa razvijanju lastne aplikacije, saj se lahko pridružijo platformi Prevozki. Pridružitev je zelo preprosta, platformi morajo le povedati, v kakšni obliki bo prejemala njihove podatke, ta pa jih nato pametno razvršča in prikazuje uporabnikom. 

Platforma ni omejena le na avtobusne prevoznike, lahko se ji pridružijo tudi ostali, na primer Slovenske železnice. Povezave do aplikacije in prihodi že čakajo na www.busko.app. Kot rečeno, je trenutno platformi pridružen Ljubljanski potniški promet. 

Dnevnik Nekaj mojega – praktični vodnik skozi zdravljenje raka na dojki 

Članice podjetniške skupine: Laura Ovčar (Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani), Tanja Spanić in Polona Marinček (obe iz združenja Europa Donna Slovenija), Tina Rahne Mandelj (Terasvet), Tatjana Romšek Poljšak (diplomirana psihoterapevtka)

Rak dojke ne prizadene samo telesa bolnice, ampak vpliva tudi na njeno psihično zdravje in odnose, psihološka pomoč pa na žalost ostaja še vedno tabuizirana. Da bi to spremenili, je nastal dnevnik Nekaj mojega, ki je zasnovan kot praktični vodnik skozi zdravljenje, hkrati pa usmerja žensko z rakom na dojki skozi izkušnjo bolezni in čustva, ki se ob tem pojavljajo. Namen dnevnika je pomoč ženski na njeni poti od postavitve diagnoze, spremljanje poteka zdravljenja in iskanje psihosocialne podpore. Pomaga ji na poti skozi izkušnjo bolezni in pri iskanju globljega stika s seboj. Dnevnik razbija stigmo o duševni pomoči ter bolnicam in njeni okolici približuje psihosocialno pomoč. Pomembno je, da je dnevnik dostopen vsem, tudi ženskam, ki živijo zunaj Ljubljane, in tako zmanjšuje neenakosti v dostopu do pomoči. Če se navežemo na aktualne epidemiološke razmere; veliko psihosocialnih delavnic bo odpovedanih, dnevnik pa lahko vsaj deloma zapolni to vrzel. 

V nastajanje dnevnika smo povezali strokovno znanje avtoric, njihove izkušnje pri delu z bolnicami in osebne izkušnje z boleznijo. Dnevnik je na voljo ženskam, ki se prvič soočajo z diagnozo raka dojk (do štiri mesece po diagnozi). Uradno smo ga predstavili 30. septembra 2020. Izšel je v nakladi tri tisoč izvodov in obsegu 136 strani. 

LGBTown – aplikacija, namenjena ustvarjanju digitalne LGBT skupnosti 

Člani podjetniške skupine: Nuša Muršič (Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Tilen Kolar (School of Geography and Leeds Business School), Tomi Petek (University of Aberdeen)

LGBTown bo aplikacija, namenjena ustvarjanju digitalne LGBT+ skupnosti, ki presega geografske razdalje. Bo LGBT+ mesto v malem. Trg LGBT+ aplikacij izrazito seksualizira skupnost, saj so aplikacije ekskluzivno namenjene zmenkom. Naša aplikacija je prva, ki to presega in združuje vse vidike socialnega LGBT+ življenja. Z delavnicami in anketo trenutno pridobivamo podatke o potrebah LGBT+ skupnosti v državah Vzhodne Evrope ter hkrati izvajamo nizkoproračunsko analizo trga, ki zanima tudi podjetja in nevladne organizacije. Trenutni rezultati ankete nakazujejo, da več kot 95 odstotkov anketirancev pozdravlja tako aplikacijo. Na podlagi rezultatov bomo opredelili vsebinske kategorije, npr. LGBT+ umetnost, zdravje itd., kjer se bodo uporabniki družili in delili vsebine. Vsaka od vsebinskih kategorij bo dobila svojo »stavbo« na zemljevidu digitalnega mesta. Profesionalni uporabniki in podjetja bodo lahko zakupili prostor v »vsebinskih stavbah« za oglaševanje svojih izdelkov. V prvi fazi je naše ciljno tržišče LGBT+ skupnost in zavezniki Vzhodne Evrope. Konkurenca je majhna, tržni in prodajni potencial pa velika. Prav tako na tem tržišču ni oglaševalskega prostora, kjer bi se lahko podjetja usmerila izključno v LGBT+ skupnost. Z aplikacijo želimo ustvariti varen in viden digitalen LGBT+ prostor, da LGBT+ skupnost ne bo več samo na Metelkovi in Paradi ponosa, ampak bo vsak dan, klik stran. 

Good Day 

Člani podjetniške skupine: Maruša Zupančič (Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani), Natalija Tasevska, Samo Smodiš, mag. Jelena Prodanović (vsi s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani)

Namen ideje je narediti nizkocenovni izdelek, ki je namenjen končnim uporabnikom in omogoča nizkocenovno nadomestitev medicinske analize s polisomnografom. S tem bi izboljšali terapevtske metode na področju spanca in povečali kakovost spanca uporabnikov. 

Izdelek je preveza za oči, ki vsebuje več senzorjev, s katerimi spremljamo možgansko aktivnost (EEG), gibanje oči, srčni utrip, ritem dihanja, nivo kisika v krvi, telesno pozicijo in zvoke, ki se sproščajo med spanjem. Preveza za oči uporablja brezžično komunikacijo z uporabnikovim pametnim telefonom, ki zbira podatke celo noč. Na zahtevo se podatki uporabnika posredujejo odgovornemu zdravniku. Ker ima zdravnik na voljo veliko več podatkov, kot če bi izvedel samo eno laboratorijsko meritev na kliniki, lahko bolj zanesljivo opredeli diagnozo bolezenskega stanja pacienta. S tem je pacientovo zdravljenje cenejše, hitrejše in bolj učinkovito. 

Zbrane podatke bi lahko uporabljali tudi v raziskovalne namene, saj je ena glavnih omejitev za napredek na področju razumevanja spanca ravno pomanjkanje števila in raznolikosti vzorcev. 

Inovativno orodje za čiščenje invalidskih vozičkov 

Članica: Anja Lotte Kastelic (Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani) 

Ali veste, da se gibalno ovirani pri čiščenju svojih invalidskih vozičkov redno izpostavljajo poškodbam? V raziskavi svojega diplomskega dela sem ugotovila, da je izzivov, ki se pojavijo pri čiščenju invalidskega vozička več, le en pa je tak, pri katerem se ljudje redno poškodujejo. Težava je v navijanju odpadlih las okoli osi manjših koles ročnega invalidskega vozička, ki se skupaj s prahom in umazanijo zlepijo v čvrsto in kosmato oblogo ter ovirajo osnovno funkcionalnost vozička. To umazanijo se gibalno ovirani najpogosteje odločijo odstranjevati kar z nožem za lepenko in pinceto, pri čemer prihaja do številnih poškodb. 

S temeljito uporabniško raziskavo in nenehnim praktičnim preizkušanjem sem razvila inovativno orodje, ki omogoča varno, do dvakrat hitrejše, nezahtevno in skoraj enako učinkovito čiščenje kot preostale alternativne rešitve. Orodje sem se odločila podjetniško osmisliti in prenesti do končnih uporabnikov; samo v Evropski uniji je med 2,5 in 5 milijonov uporabnikov ročnih invalidskih vozičkov. Pred začetkom prodaje imam namen orodje prek lokalnega uporabniškega testiranja izpopolniti in hkrati oblikovati realno podjetniško strategijo za vstop na trg Evropske unije. Njegovo vrednost ocenjujem na najmanj 25 milijonov evrov. V naslednjih nekaj letih je moj cilj z orodjem prodreti tudi na svetovni trg.  

KRATKE PREDSTAVITVE FINALISTOV – KATEGORIJA RAZISKOVALCI

Učinkovita strategija za zatiranje dveh svetovno pomembnih rastlinskih škodljivcev – koloradskega in koruznega hrošča 

Člani podjetniške skupine: Anastasija Panevska, Maja Grundner, prof. dr. Kristina Sepčić, Matej Skočaj (vsi z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani), dr. Jaka Razinger, mag. Špela Modic (oba s Kmetijskega inštituta Slovenije) 

Ideja ponuja nove možnosti za reševanje težav, s katerimi se sooča sodobno kmetijstvo, in lahko pomaga najti učinkovito strategijo za zatiranje dveh svetovno pomembnih rastlinskih škodljivcev – koloradskega in koruznega hrošča. Člani podjetniške ekipe so dokazali, da proteini egerolizini iz užitnih gob rodu ostrigarjev v kombinaciji s proteinskim partnerjem delujejo toksično proti omenjenima rastlinskima škodljivcema, saj tvorijo transmembranske pore v njunih črevesnih celicah. Omenjeni proteinski insekticidni kompleksi prepoznajo lipidni receptor v črevesu žuželke, za razliko od komercialno uporabljenih insekticidnih proteinov Cry bakterije Bacillus thuringiensis, ki prepoznajo proteinske receptorje, ki pa so podvrženi mutacijam, kar vodi v razvoj odpornosti žuželk. Verjetnost, da bodo žuželke razvile odpornost proti insekticidom na osnovi egerolizinskih kompleksov, je tako bistveno manjša. Podjetniška ideja oz. izum tako odpira vrata biotehnološkega razvoja novega razreda biopesticidov z dolgotrajno uporabno vrednostjo. 

Izum smo zaščitili v obliki mednarodne patentne prijave (PCT/EP2017/074877) na mednarodnem patentnem uradu (WIPO). Aprila 2020 je prijava prešla na nacionalno/regionalno fazo v ZDA, Braziliji, Južni Afriki, Indiji, Kanadi in na Kitajskem. Univerza v Ljubljani je v partnerstvu s Kmetijskim inštitutom Slovenije podpisala sporazum o nerazkrivanju informacij z enim od mednarodnih podjetij z močno ekspertizo na področju varstva rastlin, ki testira naše proteine na širokem naboru rastlinskih škodljivcev. Prvi rezultati so bili zelo spodbudni. 

ArcLub One – sistem zagotavljanja dovoda kapljevite faze kriogenega medija v rezalno cono pri kriogenem odrezavanju kovin 

Člana podjetniške skupine: dr. Damir Grguraš in Luka Sterle (oba s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani) 

ArcLub One je inovativen sistem za dovod kapljevite faze kriogenega medija v rezalno cono pri kriogenem odrezavanju. Sistem z združitvijo kriogenega medija CO₂ in mazalnega medija zagotavlja trajnostno in čisto odrezavanje težko obdelovalnih materialov, kot so nerjavna jekla, titanove in nikljeve zlitine. Pri tem se podaljša obstojnost rezalnih orodij do 200 odstotkov, poveča se produktivnost in znižajo se stroški odrezavanja (do 50 odstotkov). Sistem ArcLub One je v fazi patentne prijave (patentna prijava: številka EU-LU101232, Luxembourg, 2019) in je pripravljen za uporabo v industrijskem okolju. 

INVAZINK – naravni barvni pigmenti, izdelani iz tujerodnih invazivnih rastlin 

Članice podjetniške skupine: doc. dr. Marija Gorjanc, Linda Ogrizek in Katja Brenčič (vsi z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani) 

Naravni barvni pigmenti, narejeni iz invazivnih tujerodnih rastlin z ekstrakcijo v vodi, se lahko uporabijo v kombinaciji z našo tiskarsko pasto, narejeno iz neužitne odpadne hrane. Na trgu so sicer prisotni naravni pigmenti, vendar je pridobivanje okolju neprijazno (npr. praženje rude, uporaba organskih topil), nekatere komponente so živalskega izvora (npr. zmlete kosti), rastline za pridobivanje pigmentov pa so gojene (npr. brošč). Naša inovacija je usmerjena v okolju prijazen, trajnostni in veganski izdelek, saj pigmente pridobivamo iz invazivnih tujerodnih rastlin, ki sicer ogrožajo biotsko raznovrstnost, zmanjšujejo rast kmetijskih pridelkov in višajo stroške čiščenja javnih površin. S tem vplivamo na zmanjšanje uporabe sintetičnih pigmentov ter omogočamo umetnikom in podjetjem, da uporabljajo edinstvene veganske pigmente. Naša inovacija prispeva k reševanju okoljskih izzivov, izboljšanju kakovosti življenja, učinkoviti rabi virov in k trajnostnemu razvoju družbe. 

Šola solinarstva 

Člani podjetniške skupine: izr. prof. dr. Tatjana Capuder Vidmar in prof. dr. Ana Kučan (obe z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani), doc. Leon Belušič (Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani), Etbin Tavčar (Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Piran) 

Jedilno sol izjemne kakovosti in beline, ki je edinstvena na svetu, v Sloveniji pridelujemo že več kot sedemsto let, vendar le še v manjšem delu Sečoveljskih solin. Večji del solin propada, solinarske hiše se spreminjajo v ruševine in opuščena solna polja postopno prerašča narava. Živi le še peščica ostarelih solinarjev. V njihovih rokah je 700-letno znanje o pridelavi soli. Pred očmi izgubljamo snovno in nesnovno kulturno dediščino. Pa vendar je prav ta sol cenjena v prestižni kulinariki doma in v tujini, kjer dosega zelo visoke cene. Žal pa je še zdaleč ne pridelamo dovolj, da bi pokrili potrebe doma. Rešitev je šola solinarstva, ki v pedagoškem procesu ohranja znanje o solinarstvu in revitalizira solna polja, povečuje pridelek soli in se povezuje s kmetijskim zaledjem. 

Devet kmetij bo sodelovalo s šolo pri konzerviranju avtohtonih pridelkov s soljo pod skupno blagovno znamko. Izdelki bodo na domačem in mednarodnem trgu dopolnjevali ponudbo podjetja SOLINE Pridelava soli. Šola ima vrhunski laboratorij, mednarodni pedagoški program in organizira mednarodne znanstvene konference. Ima večkratni družbeni pomen. Ohranja snovno in nesnovno kulturno dediščino, zmanjšuje deficitarnost poklica solinarstva in odpira nova delovna mesta ter tako zmanjšuje aktualno brezposelnost. Z umestitvijo šole v kompleks sečoveljskega premogovnika pa rešujemo propadajočo industrijsko dediščino. 

Pri projektu sodelujejo tudi naslednje študentke in študenti: Miha Benčina, Petra Zoubek (oba s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani), Zala Dimc, Tanja Mauer, Eva Mustafa, Jan Vesenjak (vsi z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani), Laura Blaznik (Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani), Maruša Novak (Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani). 

eGRIPS – sistem za zaščito pred električnim mrkom

Člani podjetniške skupine: doc. dr. Urban Rudež, prof. dr. Rafael Mihalič, Tadej Škrjanc, Rajne Ilievska, doc. dr. Valentin Ažbe in Jovancho Grozdanovski (vsi s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani) 

Električno omrežje spada med najpomembnejšo infrastrukturo vsake razvite družbe. Te se vedno bolj digitalizirajo in elektrificirajo, zato z dolgotrajnim električnim mrkom življenje v njih dobesedno obstane. Nastala škoda je nepredstavljiva z več vidikov, ne le finančnega. Preprečevanje električnega mrka je kompleksna naloga, še posebej ob obsežni izrabi obnovljivih virov energije. Ti vnašajo v električno omrežje nove vrste tehnologij in odvisnost od naravnih razmer, kar terja izvedbo določenih prilagoditev. Ena ključnih se nanaša na mehanizem nenehnega vzdrževanja ravnotežja med proizvodnjo in odjemom električne moči, kar je osnovni pogoj za stabilno delovanje omrežja. 

Proces vzdrževanja ravnotežja moči običajno izvajajo elektrarne. Ker pa je nadzor nad proizvodnjo elektrike zaradi spremenljivih razmer v naravi vedno težji, je smiselno v to vključiti tudi odjemalce. Tehnologija za to že obstaja, vendar je zastarela in neustrezna v novonastalih razmerah. Uporablja množico zaščitnih naprav, ki v primeru zaznane potrebe znižajo odjem do razpoložljive proizvodnje z začasnim izklapljanjem odjemalcev. Pri svoji intervenciji ni vedno natančna, zato le redko prepreči električni mrk. Naša tehnologija prinese obstoječi natančnost in prilagodljivost z vgradnjo nove različice programske opreme na obstoječe naprave. S tem obstoječo tehnologijo posodobimo, naredimo neodvisno od spreminjajočih razmer v naravi in uspešno pri preprečevanju električnih mrkov. 

Protibakterijske učinkovine na osnovi monocikličnih fragmentov, pripetih na naftiridinsko ogrodje (Drugs4Badbugs) 

Člani podjetniške skupine: prof. dr. Marko Anderluh in dr. Martina Hrast (oba s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani), dr. Anja Kolarič in dr. Nikola Minovski (oba s Kemijskega inštituta) 

Izum naše podjetniške skupine predstavljajo nove protibakterijske spojine iz razreda novih zaviralcev bakterijske topoizomeraze (NBTI). Nove spojine zelo učinkovito zavirajo bakterijska encima DNA girazo in topoizomerazo IV, ki sta ključna pri podvajanju bakterijske molekule DNA. Z zaviranjem delovanja obeh encimov se bakterije ne morejo razmnoževati in posledično umrejo. Poleg tega spojine izkazujejo selektivno delovanje na bakterijske encime v primerjavi s podobnimi človeškimi encimi. Naše nove spojine zavirajo rast širokega spektra bakterij in zavirajo tako po Gramu pozitivne kot po Gramu negativne bakterije, mikobakterije (povzročitelje tuberkuloze), problematične veterinarske seve in bakterijske seve, ki so odporni na protibakterijske učinkovine, ki se trenutno uporabljajo v terapiji. Inovativne spojine tudi zelo učinkovito zavirajo rast na meticilin odpornih Staphylococcus aureus (MRSA), ki so glavni povzročitelji bolnišničnih okužb. 

Naše spojine so učinkovitejše od vseh poznanih konkurenčnih učinkovin iz istega razreda in bi lahko znatno pripomogle k uspešnejšemu zdravljenju bakterijskih okužb ter omogočile zdravljenje okužb tudi z bakterijami, odpornimi na večino znanih oziroma klinično uporabljanih antibiotikov. Spojine imajo veliko tržno vrednost za originatorsko farmacevtsko industrijo, zato smo za njih vložili patentno prijavo in smo v fazi iskanja »tveganega kapitala«, s katerim bi tip spojin razvili do stopnje tehnološkega razvoja, ki je primerna za trženje.