Datum objave: 11.05.2021
Kategorija: Aktualno na Univerzi
Poslopje Kranjskega deželnega dvorca, današnjega rektorata Univerze v Ljubljani, je bilo zgrajeno leta 1902 in je glede na zgodovinsko pomembnost slovenski kulturni spomenik prve kategorije. Leta 2022 bomo praznovali že 120. obletnico njegove postavitve. Počastitvi tega pomembnega jubileja namenjamo ureditev zelene površine pred dvorcem, ki že vrsto let poudarja njegovo renesančno pročelje in dopolnjuje lego ob prostoru Kongresnega trga. Zgodovina in načrt prenove zelene površine sta predstavljena tudi na panoju pred rektoratom.
Kranjski deželni dvorec, katerega osnovni načrt deželnega stavbnega inženirja Jana Vladimirja Hraskyja je preuredil češki arhitekt Josip Hudetz z Dunaja, je zasnovan kot monumentalna štiritraktna palača z notranjim dvoriščem in zunanjščino, oblikovano v maniri stroge nemške renesanse. Čelno, trško fasado poudarja rizalit, ki ga zaključuje stolpič z grbom dežele Kranjske in balkonom v prvem nadstropju. Na pilastrih vogalov palače so umeščeni pozlačeni grbi 14 kranjskih mest in trgov. Do konca prve svetovne vojne je bil dvorec sedež kranjskega deželnega zbora. Leta 1919 je v njem svoje prostore dobila Univerza v Ljubljani.
V 20. stoletju je balkon dvorca postal oder več pomembnim zgodovinskim dogodkom za našo državo, zelenica pred palačo s Kongresnim trgom pa prostor javnih prireditev.
Bolj kot dvorec sam se je skozi čas spreminjala podoba odprtega prostora pred njim. Že predhodnik današnjega poslopja rektorata, vicedomski dvorec, zgrajen konec 15. stoletja, ki ga je leta 1895 uničil potres, je imel veliko zeleno, formalno urejeno površino. Ta je bila umeščena vzdolž objekta ob današnji Vegovi ulici. Prvotna zasnova vrta je bila baročna. Tvorile so jo štiri ploskve, sredino pa je krasil vodnjak.
Leta 1829 je formalno zasnovan vrt dobil novo podobo, ki je sledila okusu dobe. Stroge linije parterja so zamenjale mehko oblikovane ozelenjene ploskve, ambiciozno zasajene z raznovrstno drevnino.
Tudi ob Kongresnem trgu je bil pred objektom manjši odprt prostor, ki je bil po obsegu podoben današnjemu. Notranja členitev tega dela parterja je bila formalna, razdeljena na štiri enake tratne razdelke, s poudarjenim središčem v obliki deltoida.
Gradnja novega dvorca med letoma 1899 in 1902 je terjala tudi premisleke o ureditvi bližnje okolice. Osrednje vodilo pri oblikovanju zunanjosti je bilo reprezentančno pročelje stavbe, ki bi se zrcalilo v simetriji in členitvi parterja.
Ohranjeno arhivsko gradivo nakazuje, da je prostor vseskozi ohranjal odprt značaj. Kot osnovni motiv je speljan krožni dostop do osrednjega vhoda v obliki podkve, ki omogoča premagovanje višinske razlike brez stopnic in hkrati dopušča dovoz vozilom. Robovi dovoza in središčni krožni prostor so bili vedno ozelenjeni. Razvidne so tudi proste tratne površine, ki so jih v navadah prve polovice 20. stoletja dekorirali z večjo cvetlično gredo in dvema srebrnima smrekama ob robu. Celoten prostor obdaja zidana pregrada z nižjimi kamnitimi stebri, med katerimi je kovana ograja. Sprednji del ograje je poudarjen z višjimi stebri in lučmi.
Ob praznovanju 50. obletnice delovanja Univerze v Ljubljani, leta 1969, je bil postavljen doprsni kip prvemu rektorju prof. dr. Josipu Plemlju, kar je bila hkrati tudi prva prostorska sprememba. Te so se je nadaljevale v devetdesetih letih s postavitvijo obeležij osebam, ki so zaslužne za ustanovitev in razvoj Univerze v Ljubljani in krasijo krožne robove dovozov.
Poimenovanje ljubljanske univerze po Edvardu Kardelju je bilo na zunaj izraženo z njegovim kipom, ki je na osrednjem prostoru stal med letoma 1979 in 1990. Največje preoblikovanje je zasnova odprtega prostora doživela po osamosvojitvi naše države. Takrat je bila osrednja zelena površina potlakovana in osno poudarjena s postavitvijo Fontane Evropa. Postavljena je bila v spomin na evropsko priznanje Slovenije kot samostojne republike leta 1992. Gre za odlitek originalnega betonskega kipa, ki je sicer postavljen v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. Avtor kipa je France Kralj. Leta 2012 je bila ob zahodnem delu dovoza ponovno postavljena med drugo svetovno vojno uničena plošča bazoviškim žrtvam.
Zasnova nasada se je ves čas spreminjala in z naključnimi zasaditvami počasi izgubljala odprt značaj in reprezentančnost. Rastiščne razmere so se z razrastjo vegetacije spremenile, povečala se je zasenčenost pasu ob pročelju, kar škoduje objektu. Posledično se je zelo zmanjšala preglednost prostora, zagotavljanje varnosti pa je vedno težje.
Z odgovornostjo do ohranjanja preteklosti in skrbnostjo do sedanjosti z vidika ekoloških, prostorskih in tehnično-varnostnih vidikov smo se odločili odprt prostor pred Kranjskim deželnim dvorcem preurediti ter tako z novo ozelenitvijo in obnovitvijo njegovih ključnih elementov pričakati skorajšnji visoki jubilej.
Prenova nasada, ki jo predstavljamo, je delo krajinskega arhitekta dr. Marka Dobriloviča z Oddelka za krajinsko arhitekturo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Pri zasnovi se mu je pridružila študentka Lea Lunder.
Zasnova nove zasaditve temelji na vzpostavljanju simetrije v prostoru. Rešitev se naslanja na neorenesančno idejo arhitekture stavbe in je udejanjena v monokromatskem značaju striženega parterja s tektonskimi poudarki dveh striženih volumnov obstoječih tis.
Na obeh robovih se raztezata striženi ploskvi lonicere (Lonicera nitida), ki poenotita območje »galerije«. Ritem doprsnih kipov se tako primerneje izrazi. Ob pročelju stavbe se ohranita veliki tisi, ki se postopoma preoblikujeta v uravnotežena volumna. Bližnja okolica Fontane Evropa se poenoti, nasad vrtnic se zamenja s trato, kar poenostavi vzdrževanje in poudari fontano.
Prenova nasada stilno usklajuje stavbo z njeno okolico, postavlja v ospredje njeno reprezentančno vlogo in se tako tudi likovno naveže na Plečnikovo ureditev roba Kongresnega trga.