Datum objave: 10.01.2022

Kategorija: Aktualno na Univerzi

Doc. dr. Anna Dragoš z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je kot vidna raziskovalka na področju interakcije virusov in bakterij pridobila sredstva Evropskega raziskovalnega sveta (ERC). Za projekt PHAGECONTROL - Razvoj manipulacije gostitelja z bakteriofagom (The evolution of host manipulation by bacteriophage) je prejela 2,2 milijona evrov, od tega 1,5 milijona za raziskavo in 0,7 milijona za mikroskop, ki bo omogočal tridimenzionalno delo z najmanjšimi delci, kot so virusi. »Imamo velik potencial, da odkrijemo znatni del genetske »črne skrinje« virusov ter nove protimikrobne spojine, ki jih prenašajo virusi. Te bi lahko našle uporabo v medicini, kot na primer alternative antibiotikom,« je prepričana doc. dr. Anna Dragoš. Projekt bo vzpostavil nove metode in ustvaril nova molekularna orodja za preučevanje prenosa virusov, ki bi v prihodnosti lahko izboljšale tudi napovedi širjenja epidemij. Razumevanje bakterijskih virusov, ki se vgradijo v bakterijski DNK, nas bo lahko približalo razumevanju vloge (retro)virusov v evoluciji človeka.

Doc. dr. Anna Dragoš je ob potrditvi projekta izrazila navdušenje, da bo lahko raziskovala na tako preciznem mikroskopu. »Že skoraj dve leti se vsi borimo s pandemijo, ki jo povzroča virus. Tudi bakterije se nenehno borijo z virusi, ki vanje vstopajo, prevzamejo kontrolo, se razmnožujejo in naredijo na stotine virusnih delcev, ki med sproščanjem bakterijo uničijo. Obstajajo pa tudi drugačni virusi, ki spijo znotraj bakterijske celice; podobno kot virus HIV pri ljudeh, preden se razvijejo simptomi AIDS-a. Večina bakterij, skoraj 70 odstotkov, je okuženih s t. i. spečimi virusi, ki so za nas velika uganka. Vemo, da spremenijo bakterijske celice. Ugotavljali bomo, kako lahko spremenijo bakterije in ali gre za simbiozo ali manipulacijo s paraziti. Pri višje razvitih živalih je oblika manipulacije najbolj poznana pri mravljah, kjer njihovi paraziti - glive, da se lažje in hitreje širijo, napadejo živčni sistem mravlje, ki nato hodi nekontrolirano po rastlinskih steblih in ob ugrizu v steblo tudi umre. To pa pospeši širitev parazitov.«

Raziskovalni projekt PHAGECONTROL - Razvoj manipulacije gostitelja z bakteriofagom (The evolution of host manipulation by bacteriophage) bo zaposloval pet raziskovalk oz. raziskovalcev, ki jih bo vodila doc. dr. Anna Dragoš. Raziskovali bodo torej viruse, ki vstopajo v bakterije in z vgradnjo virusne DNK v bakterijsko DNK spreminjajo lastnosti bakterij. Nekatere spremenjene lastnosti bakterij so lahko pozitivne in ugodne za človeka, spet druge pa se iz neškodljivih bakterij lahko spremenijo v patogene. Doc. dr. Anna Dragoš je še dodatno pojasnila: »Kako lahko virusi vplivajo na spremembo vedenja bakterije, bomo preučevali v prvi fazi, v drugi fazi molekularne mehanizme, ki so odgovorni za te spremembe, v tretji fazi pa bomo testirali, ali virusi spremenijo vedenje bakteriji zaradi sodelovanja ali zato, ker so manipulatorji. Moja hipoteza je, da bomo prav v fagih našli najpomembnejše primere manipulacije s paraziti, ki nam bodo pomagali razumeti in nadzorovati bakterije ter njihove vplive.« Razumevanje, kako virusi dosežejo to manipulacijo, je pomembno, pravi, saj postaja potreba po iskanju novih načinov za nadzor bakterij vedno večja. Konkretno bodo raziskovali bakterijo Bacillus subtilis, na katero močno vpliva virus Regulatory Switch (RS). Virus RS dokazano vpliva na široko paleto bakterijskih lastnosti, vključno s sporulacijo, tvorbo biofilma, hitrostjo mutacij ali proizvodnjo bakteriocina. Raziskava bo potekala ob uporabi najnovejših molekularnih metod in s pomočjo novega, zmogljivejšega mikroskopa. Cilj projekta je pokazati, da je manipulacija s paraziti pomemben dejavnik v ekologiji in evoluciji bakterij, pri čemer so mnoge bakterije vodene prav s strani svojih virusov.

Univerza-v-Ljubljani-prejela-že-šesti-prestižni-projekt-Evropskega-raziskovalnega-sveta-1.jpgUniverza-v-Ljubljani-prejela-že-šesti-prestižni-projekt-Evropskega-raziskovalnega-sveta-2.jpg


Novo znanje bo uporabno

Rezultati bodo lahko razkrili vpliv virusov na industrijsko ključne lastnosti bakterij, kot so hitrost rasti, tvorba biofilma in proizvodnja bioaktivnih spojin, genetska stabilnost ali sporulacija. Razumevanje, kako fagi dosežejo to manipulacijo, bo ključnega pomena v prihajajočem obdobju, kjer potrebujemo nove načine za nadzor bakterij. Kar lahko sledi, so novi pristopi v biotehnologiji – usmerjeni na viruse, ki jih lahko uporabimo za modifikacijo bakterij v našo korist.

Prof. dr. Nataša Poklar Ulrih, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, je o raziskovalnem preboju doc. dr. Anne Dragoš povedala: »Evropski raziskovalni svet, ki ga je ustanovila Evropska komisija, za inovativni preboj unije vsako leto izbere in financira projekte najboljših evropskih raziskovalk in raziskovalcev. Ponosni smo, da je v letu 2021 ERC projekt pridobila tudi raziskovalka Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Sodelavki doc. dr. Anna Dragoš čestitam in ji želim veliko uspeha pri nadaljnjem raziskovanju.« Prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani, pa je ob tej priložnosti dejal: »Na Univerzi v Ljubljani smo ponosni na vse naše raziskovalke in raziskovalce. Doc. dr. Anna Dragoš, ki ji za ta zavidljiv uspeh iskreno čestitam, pa dokazuje, da se lahko kosamo z najboljšimi na svetu. Pridobitev projekta ERC je zato izjemnega pomena za raziskovalko in našo univerzo, saj jasno kaže, da sodimo med odlične univerze tudi v evropskem merilu.«

»Ko sem leta 2018 začela razmišljati o prijavi svojega prvega ERC projekta, sem stopila v stik z Univerzo v Ljubljani, kjer so mi takoj ponudili strokovno in finančno podporo. V okviru univerzitetne službe za raziskovalno dejavnost so mi poleg materialov, usposabljanj in svetovanj iz Razvojnega sklada financirali tudi pripravo na intervju. Tudi zdaj, ob odobritvi projekta, je njihova podpora pri pripravi začetka delovanja projekta neprecenljiva,« je še povedala tretja raziskovalka na Univerzi v Ljubljani, ki ji je uspelo pridobiti prestižni ERC projekt. Leta 2011 je prvi slovenski ERC projekt pridobila raziskovalka s področja meteorologije prof. dr. Nedjeljka Žagar, in sicer ERC Starting Grant na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani; leta 2016 pa je prof. dr. Marta Verginella s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pridobila ERC Advanced Grant. Od leta 2007, ko je Evropski raziskovalni svet projekte začel financirati, je bilo raziskovalkam in raziskovalcem Univerze v Ljubljani odobrenih šest projektov.

naslovna fotka (3).jpg

Anna Dragoš
Foto: UL BF

O doc. dr. Anni Dragoš

Doc. dr. Anna Dragoš se je rodila leta 1985 na Poljskem. Diplomirala je leta 2009 na Univerzi v Vroclavu, doktorirala pa pet let kasneje na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Več kot šest let je delovala v tujini (Institute of Immunology and Experimental Therapy of Polish Academy of Science, Friedrich Schiller University Jena, Technical University of Denmark). Pridobila je več prestižnih štipendij npr. Alexander von Humboldt Fellowship, ali H. C. Oersted Fellowship, in svoje raziskave objavila v prestižnih revijah (Nature Microbiology, Current Biology, Nature Communications, ISME J ali PNAS). V Slovenijo se je vrnila aprila 2021, in sicer kot vodja projekta ARRS Komplementarna shema. Lani je postala tudi predstavnica Univerze v Ljubljani za projekt EUTOPIA Young Leaders Academy. Področje njenih raziskav zajema predvsem bazične raziskave s področja bakterijskih virusov. Zaposlena je na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, na Oddelku za Mikrobiologijo, kot članica Katedre za Mikrobno Ekologijo in Fiziologijo.

Evropski raziskovalni svet

Evropski raziskovalni svet je Evropska komisija ustanovila z namenom financiranja odličnih raziskovalcev in njihovih raziskovalnih skupin za izvajanje prelomnih in tveganih raziskav, ki obljubljajo nova temeljna spoznanja. Posebnost razpisov ERC je, da spodbujajo pionirske študije, torej tiste temeljne raziskave, ki lahko vodijo do pomembnih odkritij in v naslednjem koraku do aplikativnih raziskav in praktičnih inovacij, pomembnih za konkurenčnost Evrope. Več na povezavi.