Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani ter Filmsko društvo Temporama vabita na ogled treh ukrajinskih dokumentarnih filmov, ki so nam jih posredovali filmski prijatelji iz Kijeva in ki obravnavajo posledice bojev v vzhodni Ukrajini v letih pred rusko invazijo. Filme bomo prikazali v sredo, 23. 3. 2022, v akademijski kinodvorani na Aškerčevi cesti 5 v Ljubljani. Vsi trije filmi so podnaslovljeni v angleščino. Vstop bo prost, zbiramo pa prostovoljne prispevke za pomoč ukrajinskim filmskim ustvarjalkam in ustvarjalcem.Svojo udeležbo potrdite do torka, 22. 3. 2022, do 12.00 na naslov , tako da navedete tudi uro predstave, ki si jo želite ogledati.

SPORED

16:00 – NOTRANJE VOJNE

INNER WARS, Maša Kondakova, 2021, 68 min

Vse od začetka proruskega separatističnega gibanja v vzhodni Ukrajini so se boju za domovino pridruževale številne ženske prostovoljke in hitro spoznale, da pot do fronte za žensko ni tako enostavna. Praviloma so bile dodeljene na administrativne položaje in le redkim je uspelo priti na bojišče. Režiserka spremlja vsakdan treh neomajnih vojakinj, ki se obenem borijo na dveh frontah: proti separatistom in proti patriarhalnim predsodkom, ki jih obkrožajo.

17:30 – ŠOLA ŠTEVILKA 3

SCHOOL #3, Yelizaveta Smith, Georg Genoux, 2017, 116 min

Med ponovno gradnjo v vojni porušene šole na jugu Ukrajine trinajst najstniških protagonistov skozi kratke pripovedi iz svojih življenj nežno razkrije svoje misli, spomine in strahove. V ozadju vsake intimne zgodbe je prisoten odmev vojne, ki je tako ali drugače spremenila življenja mladih pripovedovalcev. »Leto nazaj sem spoznal, da življenje ni fer. In še vedno mislim tako,« pravi eden od njih.

Na festivalu v Berlinu je film leta 2017 prejel Grand Prix mednarodne žirije Generation 14plus.

19:45 – BREZ OČITNIH ZNAKOV

NO OBVIOUS SIGNS, Alina Gorlova, 2018, 63 min

»Brez očitnih znakov« je fraza, ki jo slišijo ukrajinski vojaki med zdravljenjem svojih psihičnih travm. Ko se Oksana Jakubova iz vojne vrne v običajno življenje, se namesto z olajšanjem sreča s psihološkimi posledicami življenja na fronti. Skozi svoj boj s posttravmatsko stresno motnjo in hudimi paničnimi napadi se skuša prebiti nazaj do svoje družine, ki je v njenih očeh za vedno spremenjena.

Leta 2018 je dokumentarec na festivalu dokumentarnega filma v Leipzigu prejel nagrado za izstopajoč vzhodnoevropski film. Žirija je v obrazložitvi med drugim zapisala: »Impresiven film, ki brez patosa, patriotizma in propagande prikazuje, kaj vojna prinaša tako rekoč vsem, ki se znajdejo v njej.«