Poslovil se je dvakratni rektor Univerze v Ljubljani, pravnik, ekonomist, akademik, zaslužni profesor dr. Jože Mencinger.

Akademik, zaslužni prof. dr. Jože Mencinger se je zapisal v zgodovino Univerze v Ljubljani kot rektor, ki je najdlje vodil najstarejšo in največjo visokošolsko ter znanstvenoraziskovalno ustanovo v Sloveniji. Decembra 1997 ga je Senat Univerze v Ljubljani – izmed treh kandidatov – izvolil za novega rektorja, za dobo štirih let. Po izteku mandata, leta 2001 je ponovno kandidiral in bil znova izvoljen za nadaljnje štiriletno obdobje.

Njegov pogled na rektorsko funkcijo je bil jasen: »Skrb za trdnost in ugled je daleč najpomembnejša naloga vsakega rektorja; skrbeti mora za spoštovanje Statuta Univerze v Ljubljani in drugih pravil, preprečevati vrtičkarstvo, razprtije med učiteljicami, učitelji, med njimi in študentkami, študenti, pa tudi nekritično priklanjanje raznovrstnim modnim idejam in nebrzdano hlastanje po zaslužku. Univerza ni podjetje in še manj trgovina z mešanim blagom. Njeni cilji so opravljanje raziskovalnega, pedagoškega in strokovnega dela na načelih odličnosti in akademske svobode, pa tudi pravičnosti in solidarnosti.«

V času rektorske funkcije dr. Mencingerja se je Univerza v Ljubljani močno spremenila navzven in navznoter. V razmerah decentralizirane Univerze si je prizadeval za notranje povezano ustanovo, zagovarjal je njeno neodvisnost od političnih in drugih pritiskov ter zavračal njeno podrejenost trgu. V času globalizacije in evropeizacije visokošolskega prostora je pozdravljal tiste učinke globalizacije, ki zmanjšujejo zaprtost univerz. Uveljavil je širša habilitacijska področja in študentsko ocenjevanje pedagoškega dela učiteljic in učiteljev, prispeval k reševanju prostorskih težav članic in prvič po stotih letih celovito obnovil osrednje univerzitetno poslopje – Deželni dvorec.

Akademik, zaslužni profesor dr. Jože Mencinger
Foto: UL