Novice
Prilagodite izpis
-
Kako so rešili populacijo evrazijskega risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred ponovnim izumrtjem
Kako rešiti populacijo evrazijskega risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred ponovnim izumrtjem? S tem izzivov se je uspešno soočil projekt LIFE Lynx, v katerem je kot partnerica sodelovala Biotehniška fakulteta UL. Pred začetkom izvajanja projekta je bilo v Sloveniji 20 odraslih risov, ki jih je ogrožalo parjenje v sorodstvu. Iz Romunskih in Slovaških Krpatov so doselili skupno 14 živali, do tega 9 v Slovenijo ter 5 na območje hrvaških Dinaridov. S tem so ne le rešili populacijo, ampak postavili tudi primer dobre prakse za vse nadaljnje poskuse ponovnega naseljevanja risa ali podobnih vrst velikih zveri v Evropi.
-
Fakulteta za strojništvo uspešna na razpisu MSCA Mreže doktorskega študija
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo je bila uspešna na razpisu Obzorje Evropa Marie Skłodowska-Curie (MSCA) Mreže doktorskega študija s projektom UPCYCLE – Razširjanje globokih poti pretvorbe za težko reciklabilne biogene odpadke. V okviru projekta se bo usposabljalo 15 doktorskih kandidatov, od tega trije v Sloveniji. Projekt koordinira Politecnico di Milano, UL FS pa nastopa v vlogi partnerja.
-
Tekoči kristali predstavljajo novo generacijo izvorov kvantne svetlobe
Tekoči kristali so prisotni v našem vsakdanjem življenju v naših TV-jih in telefonskih zaslonih. Po eni strani imajo lastnosti tekočin po drugi pa ureditev na molekulski ravni, kakršno najdemo v kristalih. Na račun tega so izjemno uporabni v namen manipulacije svetlobe. Raziskovalca Aljaž Kavčič ter dr. Matjaž Humar z Instituta Jožef Stefan in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani sta, v sodelovanju s sodelavci Instituta Jožef Stefan in Instituta “Max-Planck Institute for the Science of Light” v Nemčiji, kot prva dokazala, da tekoče kristale lahko uporabimo tudi za tvorbo kvantne svetlobe s številnimi prednostmi proti obstoječim izvorom.
-
Poziv za prijavo znanstvenih prispevkov za 17. Mednarodno konferenco o prenosu tehnologij (ITTC)
Raziskovalci, študenti in mentorji, imate inovativno tehnologijo, ki izhaja iz raziskovalnega dela? Iščete način, kako jo pripeljati na trg? Zbirajo se prijave znanstvenih prispevkov na temo prenosa tehnologij in intelektualne lastnine. Izbrani prijavitelji bodo svoje prispevke predstavili 9. oktobra 2024 v okviru 17. Mednarodne konference o prenosu tehnologij (ITTC), ki bo izvedena v živo ter v virtualni obliki.
-
Poziv k oddaji prispevkov za mednarodno konferenco EUIA25 »Europe in a Fragmenting World«
European Union in International Affairs EUIA25 poziva k oddaji prispevkov in predlogov panelov za naslednjo konferenco, ki bo potekala v Bruslju od 21. do 23. maja 2025. Mednarodno konferenco soorganizirata partnerski univerzi Zveze EUTOPIA, Vrije Universiteit Brussel in University of Warwick, k oddaji prispevkov pa so vabljeni akademiki, raziskovalci na začetku kariere in doktorski kandidati, še posebej raziskovalci iz držav zunaj EU.
-
Preoblikovanje odpadne hrane v trajnostne izboljševalce tal
Odpadna hrana predstavlja velik izziv sodobnega časa. Kako jo zmanjšati in koristno uporabiti? S tem izzivom se bodo soočili partnerji na projektu Waste4Soil. V živih laboratorijih bodo iskali nove tehnološke rešitve in produkte za zmanjševanje količine odpadne hrane z reciklažo le-te v izboljševalce tal.
-
Uporaba umetne inteligence za napovedovanje variacij procesnih pogojev pri selektivnem laserskem taljenju
Doc. dr. Dominik Kozjek, raziskovalec Laboratorija za mehatroniko, proizvodne sisteme in avtomatizacijo (LAMPA) Fakultete za strojništvo UL, je v sodelovanju z raziskovalci Univerze Northwestern University (Illinois, ZDA), raziskovalnim laboratorijem ameriške vojske in podjetjem DMG MORI Advanced Solutions razvil novo metodo napovedovanja variacij temperature bazena taline pri procesu selektivnega laserskega taljenja kovinskega prahu.
-
Anketa: Prenos znanja med akademijo in gospodarstvom
Strokovnjaki slovenskih pisarn za prenos znanja (KTO) v sodelovanju z domenskimi strokovnjaki pripravljajo razširjene vzorce ključnih dokumentov za prenos znanja. Ti dokumenti bodo na voljo brezplačno v slovenskem in angleškem jeziku in vključevali strokovne komentarje in poljudne razlage.
-
Obnova mokrišč in travniških ekosistemov
Travniški in mokriščni ekosistemi opravljajo različne funkcije, ki so pomembne za življenje različnih rastlinskih in živalskih vrst in človekovih dejavnosti. Omenjeni ekosistemi so zelo učinkoviti zbiralniki ogljika in življenjski prostor evropsko pomembnih živalskih in rastlinskih vrst Nature 2000. Zaradi podnebnih sprememb (suša, izhlapevanje, erozija, razpoke, poškodbe ruše ...) in spremenjene rabe ter vnašanja invazivnih tujerodnih vrst rastlin in živali jih zelo hitro izgubljamo. Kako mokrišča in travniške ekosisteme bolje upravljati in prispevati k blaženju podnebne krize in biotske raznovrstnosti?
-
UNI.MINDS 2024: Poziv za raziskovalce k reševanju izzivov slovenskih podjetij
Pridružite se nam na največjem slovenskem festivalu za grajenje inovacijske skupnosti in partnerstev med akademskim okoljem in gospodarstvom.
-
Reorganizacija centrov za socialno delo med deklariranim in dejanskim
Kako uspešna je bila reorganizacija centrov za socialno delo (CSD), ki jo je leta 2018 izvedlo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ)? Ministrstvo, zaposleni na CSD in uporabniki imajo različna stališča. To je v doktorskem delu Evalvacija reorganizacije centrov za socialno delo v Republiki Sloveniji z vidika izbranih modelov javnega upravljanja ugotovil dr. Matej Babšek s Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani. Gre za izjemno delo, za katerega je prejel nagrado Mzia Mikeladze, ki jo podeljuje Mreža šol in inštitutov za javno upravo v srednji in vzhodni Evropi (NISPAcee) za izjemna doktorska dela na področju javne uprave in javnih politik.
-
Znanstvenice in znanstveniki do novega načina prepoznavanja bioloških molekul
Za normalen potek vseh življenjskih procesov potrebujemo sodelovanje več biomolekul, na primer različnih proteinov, molekule DNA itd. Pomembno je, da točno določene molekule tvorijo medsebojne 'stike' in tako izvedejo določen biološki proces. A na kakšen način različne molekule "vedo", katera se mora srečati s katero?
-
Javne slovenske univerze ustanovile konzorcij za izboljšanje prenosa znanja
Univerza v Ljubljani je skupaj z Univerzo v Mariboru in Univerzo na Primorskem ustanovila Konzorcij univerzitetnih pisarn za podporo raziskovalcem in študentom pri prenosu znanstvenih dosežkov v gospodarstvo in družbo (UNIK@TT). Konzorcij bo krepil vlogo univerz v slovenskem in globalnem inovacijskem ekosistemu.
-
Prijavite se zdaj! 5. razpis za Inovacijski sklad UL je že odprt!
Iščete način, kako bi svojo inovacijo lažje uresničili in približali trgu? Priložnost je tukaj – prijavite se na 5. razpis Inovacijskega sklada Univerze v Ljubljani.
-
Izšla je prva izdaja publikacije EUTOPIA Review
Publikacija EUTOPIA Review je stičišče idej, platforma, ki daje prostor različnim glasovom in miselnim šolam, prav tako je tudi forum za interdisciplinarne znanstvene razprave. V publikaciji so zbrani prispevki najperspektivnejših raziskovalcev in raziskovalk v Zvezi EUTOPIA, čast pisanja prvega poglavja prve izdaje pa je pripadla slovenski znanstvenici in Nobelovi nagrajenki prof. dr. Lučki Kajfež Bogataj. Pisala je o vlogi mest pri zmanjševanju globalnih pritiskov na okolje.
-
LANDLABS - Krajinski laboratoriji: oblikovalske strategije za trajnostne in lepe krajine antropocena
Kako je mogoče odlagališča odpadkov, rudarska območja ali koridorje prometne infrastrukture, ki so del naše urbane krajine, preoblikovati v trajnostne in lepe kraje? Kako je v njih mogoče vzpostaviti sobivanje ljudi, živali, rastlin, voda, tal in tehničnih prvin? Tem vprašanjem se bo posvetil LANDLABS, doktorski študijski projekt na področju umetnosti, ki je aprila 2024 uspešno pridobil sredstva na razpisu Marie Sklodowska-Curie mreže doktorskega študija.
-
Raziskovalna strast in farmakogenetika: Skodelica znanja s prof. dr. Vito Dolžan, dr. med.
Dobro jutro se začne s prvo skodelico kave. Njen okus izboljša dober pogovor. Na zadnjem srečanju Skodelica znanja, 23. aprila letos, smo gostili dr. Vito Dolžan dr. med., redno profesorico biokemije in molekularne biologije ter vodjo Laboratorija za farmakogenetiko na Inštitutu za biokemijo in molekularno genetiko Medicinske fakultete v Ljubljani.
-
10 korakov do nacionalnega sistema spremljanja telesne zmogljivosti otrok in mladostnikov po priporočilih mreže FitBack
V času, ko so otroci in mladostniki vse bolj izpostavljeni sedenju in zaslonom, se poraja vprašanje, kako obrniti trend nenehnega upadanja njihove telesne zmogljivosti. Nedavna študija, objavljena v Scandinavian Journal of Medicine and Science in Sports, v kateri so imeli ključno vlogo raziskovalci skupine SLOfit, ponuja odgovor – s sistematičnim spremljanjem telesne zmogljivosti, tako na ravni posameznika kot populacije. Trenutno poznamo kar nekaj takšnih nacionalnih sistemov – v čem se razlikujejo? Kaj so njihove prednosti in kje omejitve? Predvsem pa, kako na primerih najboljših praks v 10 korakih zasnovati in tudi vzpostaviti takšen sistem?
-
Sporočilo za javnost o sodelovanju fakultet UL z izraelskimi inštitucijami v raziskovalnih projektih in projektih Erasmus+
Ljubljana, 16. maj 2024 – Na Univerzi v Ljubljani (UL) se odzivamo na vprašanja medijev, študentk, študentov in zaposlenih UL o sodelovanjih fakultet UL z izraelskimi inštitucijami.
-
Raziskovalci UL FRI razvili novo tehnologijo za učinkovitejše natančno kmetijstvo
Raziskovalci Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (UL FRI) so dosegli pomemben preboj na področju natančnega kmetijstva z uporabo brezpilotnih letalnikov (UAV) in umetne inteligence (AI). Zaradi omejene računalniške zmogljivosti brezpilotnih letalnikov so slike, pridobljene med poleti, navadno prenesene in analizirane na ločenem računalniku. Doc. dr. Octavian Machidon se je skupaj s sodelavci na projektu AgriAdapt H2020 Smart4All leta 2023 lotil tega izziva in razvil energetsko učinkovit, prilagodljiv okvir, ki omogoča obdelavo slik UAV v realnem času med poletom brezpilotnega letalnika.
