Naravoslovnotehniška fakulteta

Raziskovalna dejavnost Naravoslovnotehniške fakultete (NTF) Univerze v Ljubljani je interdisciplinarna. Sega na področja naravoslovja, tehnike in umetnosti, kjer povezuje raziskave:

  • materije (geologija, rudarstvo),
  • organskih in anorganskih materialov (tekstilni, grafični, kovinski, nekovinski, kompozitni),
  • proizvodnih in predelovalnih tehnologij (tekstilna in grafična tehnologija, geotehnologija, metalurgija),
  • informacijskih tehnologij,
  • oblikovanja tekstilnih in grafičnih materialov,
  • modnega oblikovanja ter
  • varstva okolja. 

Znanstveno-raziskovalno in umetniško delo poteka na štirih oddelkih NTF, in sicer na:

Raziskovalci delujejo v okviru trinajstih raziskovalnih skupin. Raziskovalno delo obsega temeljne, aplikativne in razvojne raziskave, ki so financirane iz javnih sredstev Republike Slovenije, Evropske skupnosti, drugih mednarodnih virov ter sredstev, pridobljenih na trgu. Na NTF izvajamo sedem raziskovalnih programov, ki jih financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Pri petih raziskovalnih programih je NTF nosilna raziskovalna organizacija (RO), pri dveh sodelujoča RO. 

V okviru programov, financiranih s strani ARRS, deluje tudi raziskovalni infrastrukturni center RIC UL-NTF, ki vključuje vso veliko opremo NTF in nudi ekspertno in instrumentalno podporo raziskavam. RIC UL-NTF je vključen v Mrežo raziskovalnih infrastrukturnih centrov Univerze v Ljubljani (MRIC UL). 

Biotehniška fakulteta

Raziskovalna dejavnost Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pokriva širok spekter biotehničnih ved (ved o življenju). Raziskovalci na fakulteti se ukvarjajo tako s temeljnimi, kot tudi razvojnimi raziskavami in pri tem intenzivno sodelujejo s prakso. Poleg temeljnih bioloških znanosti, njihovo delo v največji meri karakterizira agroživilska in gozdno-lesna veriga vrednosti ter upravljanje z naravnimi viri. Raziskovalno delo Biotehniške fakultete tako vključuje področja aplikativne botanike, genetike, mikrobiologije in  biotehnologije.

Raziskave s področja agronomije in znanosti o živalih pokrivajo spekter od tehnike, optimizacije pridelave in predelave živil rastlinskega in živalskega izvora in krme,  zootehnike, genetike, pedologije, tipologije, klasifikacije in evalvacije slovenske krajine, urbanizma, krajinske arhitekture in ekologije urbanega prostora.

Vedno pomembnejše postaja tudi področje ekonomike in javnih politik pri upravljanju z naravnimi viri, posebej kmetijstvu in gozdarstvu.

Z nacionalnega področja je pomembno tudi področje prehrane in živilske tehnologije ki vključuje razvoj naprednih tehnologij v živilstvu, alternativne pakirne tehnologije), živilsko biotehnologijo, kontrolo prehranske varnosti in kvalitete hrane, prehrano, prehranjenost in razvoj prehranskih dopolnil.

Raziskovalci s področja gozdarstva preučujejo številne družbene, naravovarstvene in ekonomske funkcije gozda. Iz gozda pridobivamo les, ki sodi med naše najpomembnejše obnovljive vire. Na tem področju delujejo na poznavanju obstoječih in razvoju novih materialov, kompozitov na osnovi lesa. Vzporedno preučujejo možnosti njihove uporabe v pohištveni in gradbeni industriji s poudarkom na določanju življenjske dobe med uporabo na prostem. Preučujejo tudi aplikacije lesa in drugih rastlinskih tkiv v naslednjih generacijah biorafinerij.

Raziskovalno delo je na Biotehniški fakulteti organizirano v 22 raziskovalnih programih in 48 raziskovalnih skupinah.

Fakulteta za farmacijo

Izvaja raziskovanje in svetovanje na vseh področjih farmacije, laboratorijske biomedicine in kozmetologije. Fakulteta za farmacijo ima šest kateder, ki predstavljajo osnovne organizacijske enote pedagoškega in znanstveno raziskovalnega dela in inštitut za farmacijo, ki izvaja temeljne in razvojne projekte za tekoče potrebe farmacevtske stroke:

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo

Znanstveno in raziskovalno delo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani je bistveno povezano s podiplomskim izobraževanjem, saj lahko fakulteta le tako zagotavlja mednarodno konkurenčen študij. Raziskave v kemiji pokrivajo aktualna področja iz anorganske in organske sinteze, študija anorganskih in organskih spojinanalizne kemije,  fizikalne in biofizikalne kemije, različnih vej biokemije, kot so encimatika, molekularna genetika in genski inženiring.

Kemijsko inženirske raziskave pokrivajo področja razvoja procesov za anorganske in organske produkte ter materiale, reakcijskega inženirstva, transportnih pojavov, reologije, bioinženirstva, ekološkega inženirstva idr.

Raziskovalno delo je povezano tudi z industrijsko problematiko, predvsem za kemijsko, farmacevtsko, živilsko industrijo in biotehnologijo, gradbeništvom, varovanjem okolja idr. Pomembne so tudi interdisciplinarne raziskave, ki potekajo med različnimi fakultetami slovenskih univerz in drugimi slovenskimi znanstvenimi inštitucijami, ter mednarodne povezave v sklopu mednarodnih projektov in sodelovanja s tujimi univerzami ali raziskovalnimi laboratoriji.

 Osnovne raziskovalne enote na UL FKKT so katedre:

Fakulteta za matematiko in fiziko

V okviru Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani delujeta Oddelek za fiziko in Oddelek za matematiko. Fakulteta goji temeljno, aplikativno in razvojno raziskovanje ter si prizadeva dosegati odličnost na vseh področjih.

Na področju fizike raziskovalci delujejo na naslednjih podpodročjih:

  • Fizika trdne snovi,
  • Teoretična fizika,
  • Fizika mehke snovi,
  • Astronomija,
  • Meteorologija,
  • Fizika srednjih in nizkih energij,
  • Eksperimentalna fizika osnovnih delcev,
  • Optika,
  • Biofizika, 
  • Medicinska fizika,
  • Jedrska tehnika

Znanstveno raziskovalno delo na področju matematike raziskovalci opravljajo na podpodročjih:

  • analize,
  • topologije,
  • numerične in računalniške matematike,
  • algebre,
  • teorije grafov in
  • verjetnostnega računa in statistike.

Fakulteta raziskovalna sredstva pridobiva na nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih razpisih. Pomemben dosežek fakultete je pridobitev financiranja dveh projektov s strani Evropskega raziskovalnega sveta (ERC); ERC Starting Grant je kot prva v Sloveniji pridobila prof. dr. Nedjeljka Žagar in je namenjen spodbujanju mladih nadarjenih raziskovalnih vodij na začetku samostojne raziskovalne kariere. ERC Advanced Grant je v letu 2016 pridobil prof. dr. Tomaž Prosen, namenjen pa je odličnim raziskovalcem in raziskovalkam na stopnji kariere, ko so že postali znanstveni vodje s prepoznavnimi raziskovalnimi dosežki.

Raziskovalci fakultete imajo vodilno vlogo v velikih mednarodnih znanstvenih kolaboracijah (npr. kolaboracija Belle za raziskave v fiziki osnovnih delcev v Tsukubi na Japonskem, Large Hadron Collider v Cernu, Švica in Thomas Jefferson national Accelator Facility, Newport News, ZDA).

Fakulteta sodeluje tako s slovenskimi, kot tudi z mednarodnimi univerzami in institucijami, s katerimi imata tesne stike na raziskovalnem področju.

Medicinska fakulteta

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani izvaja raziskovalne aktivnosti na področju medicinskih znanosti v okviru kateder, inštitutov in centrov:

Katedre:

Inštituti:

 Centri:

Veterinarska fakulteta

Poleg osnovne izobraževalne in raziskovalne dejavnosti nudi permanentno izobraževanje na področju veterinarske medicine in opravlja dejavnosti na reguliranem področju veterinarstva po pooblastilu Ministrstva za kmetijstvo in okolje za potrebe veterinarske, zdravstvene in tržne inšpekcije. V sklopu Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani deluje tudi Nacionalni veterinarski inštitut, ki za potrebe imetnikov in rejcev živali oz. veterinarskih ambulant, proizvajalcev živil živalskega izvora in krme, predelovalne in farmacevtske industrije opravlja laboratorijsko diagnostiko povzročiteljev bolezni, mikrobioloških kontaminantov, toksinov in kvarljivcev hrane in vode. 

Z zunanjimi partnerji sodeluje na področju bazičnih in aplikativnih raziskav na širšem področju biomedicine. Poleg laboratorijske diagnostike ima dobro razvito raziskovalno delo na področju nevroznanosti in vedenjske nevrobiologije, proučevanja receptorjev, vezanih z beljakovino G, ki so tarča za številna zdravila, elektrofiziološke raziskave, genomske raziskave, razvoj naprednih novih zdravljenj z uporabo matičnih celic, razvoj zdravljenja onkoloških bolezni z uporabo elektrogenske in elektrokemoterapije, veterinarske dentalne medicine in drugo.

Raziskovalno delo izvaja na naslednjih področjih:

Laboratorijska diagnostika in analize; možnosti izvajanja študij na področjih kemijske analitike; biokemijske analitike krvi, urina, mleka in drugih telesnih tekočin; molekularno-biološke metode, serološke diagnostike, parazitološke diagnostike; možnosti izvedbe toksikoloških študij, kliničnih študij, raziskave z uporabo laboratorijskih živali

Drugo operativno, razvojno in izobraževalno delo izvaja preko inštitutov in klinik: 

Zdravstvena fakulteta

Raziskovalno delo je sestavni del razvoja zdravstvenih poklicev. Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani pri raziskovalnem delu goji zlasti multidisciplinarnost, ki jo omogoča struktura zaposlenih raziskovalcev. Srednjeročni in dolgoročni cilji Zdravstvene fakultete so usmerjeni v povečanje obsega znanstvenoraziskovalnega dela pri proučevanju ohranjanja zdravja, zmanjševanju posledic poškodb ter bolezni in zdravstveni ekologiji.

Raziskovalno delo obsega različna področja, med drugim raziskovanje koncepta zdravih naselij prihodnosti, homeostaze z vidika prehrane, načina življenja in okoljskih dejavnikov, ki jih vrednotijo s pomočjo temeljnih in novih mehanizmov zdravja (medcelična komunikacija v zdravju in bolezni). Razvijajo metode, s katerimi lahko sledijo sistemom na nivoju celic, tkiv, organizmov in socialnih sistemov ter tako oblikujejo  celovit pristop k povezovanju različnih raziskovalnih področij, kot so prehrana, življenjski slog, okolje in mehanizmi zdravja.

Na Zdravstveni fakulteti posebno pozornost namenjajo razvoju mednarodnega raziskovalnega sodelovanja in se pri tem povezujemo z različnimi univerzami in raziskovalnimi institucijami po svetu. Strokovnjaki vseh smeri Zdravstvene fakultete se kompetentno vključujejo v proces tehnoloških in ne-tehnoloških inovacij predvsem na področju biomedicine, eko-Slovenije, pametnih domov in pametnih tovarn, v manjši meri tudi pametnih mest ter energije in energetskih sistemov. V verigah in mrežah vrednosti lahko predstavljajo povezovalni element med tehnološkimi podjetji, naravoslovno-tehniškimi raziskovalnimi centri in uporabniki iz vseh družbenih in starostnih skupin (otroci, mladostniki, aktivni zaposleni, starostniki) na področju kakovostnega odraščanja, dela, bivanja, prehrane, pitne vode, zdravja (preventivnih in kurativnih zdravstvenih programov), staranja in zagotavljanja dobrega počutja.

 Laboratoriji:

Katedre: