Prva stran
  1. Dodiplomski in enoviti magistrski programi
  2. Magistrski študijski programi
  3. Doktorski študijski programi

Za leto 2017/2018

Podatki so veljavni za študijsko leto 2017/2018.

Doktorski študijski programi

Interdisciplinarni doktorski študijski program BIOMEDICINA
Predmetnik študijskega programa in urniki

Študijski program je sestavljen iz organiziranega dela pouka v obsegu 60 kreditnih točk, preostalih 120 kreditnih točk pa je namenjenih individualnemu raziskovalnemu delu za doktorsko disertacijo.

Članica v celoti organizira in skrbi za izvedbo doktorskega programa s področij, ki jih koordinira, in v sodelovanju z mentorjem skrbi za nemoteno raziskovalno delo študenta.

Struktura izvedbe programa po letnikih je zasnovana tako, da je v začetku prvega in delno drugega letnika večji poudarek na organiziranih oblikah pouka, kasneje pa je vedno večji poudarek na raziskovalnem delu in pripravi doktorske disertacije. 

1. letnik

KT

2. letnik

KT

3. letnik

KT

Temeljni predmet/-i

30

Izbirni predmeti

15

IRD

50

IRD

30

Predstavitev teme doktorske disertacije

5

Predstavitev rezultatov doktorske disertacije pred komisijo

5

 

 

IRD

40

Izdelava doktorske disertacije in javni zagovor

5


V prvem letniku doktorand izbere 30 KT iz temeljnih predmetov. Za zagotovitev področja je potreben izbor najmanj 20 KT iz temeljnega predmeta izbranega znanstvenega področja, 10 KT pa si lahko izbere iz modulov drugih temeljnih predmetov. 

V drugem letniku doktorand izbere izbirne predmete v skupnem obsegu 15 KT. Študent izbirne predmete izbere v dogovoru z mentorjem in glede na področje raziskovalnega dela. 

Prijava teme doktorske disertacije

Študent prijavi temo doktorske disertacije najkasneje do začetka drugega semestra drugega letnika.

Postopek za prijavo teme doktorske disertacije vodi senat članice, kjer je doktorand vpisan. Temo doktorske disertacije potrdi Senat Univerze v Ljubljani. 

Vsebina tretjega letnika se nanaša na raziskovalno delo ter izdelavo in zagovor doktorske disertacije. 
 

Zagotavljanje mobilnosti

Doktorandi si lahko v dogovoru z mentorjem in koordinatorjem znanstvenega področja izberejo 10 KT izbirnih vsebin iz drugih programov UL in primerljivih programov tujih univerz.

Program sestavljajo tri vrste predmetov:

Doktorand skupaj z mentorjem in koordinatorjem znanstvenega področja izbere predmete iz nabora temeljnih in obeh vrst izbirnih predmetov. Za zagotovitev področja je potreben izbor najmanj 20 KT iz temeljnega predmeta izbranega znanstvenega področja, 10 KT pa lahko izbere iz modulov ostalih temeljnih predmetov. Izbirne predmete si izbira glede na raziskovalno področje doktorske disertacije poljubno oziroma v soglasju z mentorjem. Izbor je možen iz nabora predmetov vseh znanstvenih področij in iz predmetnikov drugih primerljivih programov domačih in tujih univerz, ki imajo programe ovrednotene po sistemu ECTS ali drugih sistemih, ki omogočajo primerjavo vrednotenja.

 

Temeljni predmeti

Temeljni predmeti so oblikovani glede na znanstvena področja. Vsebine predmetov so izbrane na podlagi raziskovalnega dela nosilcev in izvajalcev predmetov, ki se izkazujejo z najmanj tremi raziskovalnimi članki s področja, ki ga obravnava predmet.

Vsako področje je zagotovilo najmanj en obvezni predmet, praviloma modularno zgrajen iz modulov po 10 KT. 

Seznam temeljnih predmetov

Koda

Znanstveno področje

Predmet

B-1-100

Biokemija in molekularna biologija

Izbrana poglavja iz biokemije in molekularne biologije

F-1-200

Farmacija

Farmacevtske znanosti

G-1-600

Genetika

Genetika

S-1-420

Javno zdravje

Znanstveni vidiki javnega zdravja

L-1-300

Klinična biokemija in laboratorijska biomedicina

Stopenjska klinično-biokemijska diagnostika

K-1-500

Medicina - klinična usmeritev

Raziskave v klinični medicini

J-1-400

Medicina - temeljna usmeritev

Medicinska celična biologija

M-1-410

Mikrobiologija

Izbrana poglavja iz mikrobiologije

N-1-540

Nevroznanost

Nevroznanost

T-1-340

Toksikologija

Toksikologija

V-1-700

Veterinarska medicina

Uravnavanje procesov pri zdravih in bolnih živalih

 

Koda: B-1-100
Naslov: Izbrana poglavja iz biokemije in molekularne biologije 

Izvajalci: Ana Plemenitaš (nosilka), Vita Dolžan, Peter Maček, Peter Dovč, Roman Jerala, Marko Dolinar, Marjeta Podobnik, Radovan Komel, Simon Horvat, Gregor Anderluh, Blaž Zupan 

Kratka vsebina:
Predmet »Izbrana poglavja iz biokemije in molekularne biologije« je razdeljen v tri vsebinske module, ovrednotene s po 10 KT:

Modul 1: Izbrani metabolični procesi in njihovo uravnavanje
Obravnavani bodo metabolizem ksenobiotikov in ROS, biogeneza mitohondrijev, rast, ontogenetski razvoj pri sesalcih, zgradba in funkcionalna asimetrija bioloških membran, lipidne mikrodomene, interakcije proteinov z membranami in prenos signala v funkciji uravnavanja bioloških procesov.

Modul 2: Struktura in funkcija bioloških molekul
Obravnavani bodo primeri iz področja molekulske imunologije in proteolize. V tem sklopu bodo obravnavane tudi tehnike proteinskega inženirstva ter molekularno modeliranje proteinov za napovedovanje njihove funkcije.

Modul 3: Funkcijska genomika in proteomika
Obravnavane bodo vsebine iz strukture, organizacije in uravnavanja genoma, komparativna genomika, principi globalne genomske analize in eksperimentalni pristopi transgeneze, transkriptomike, proteomike, metabolomike, interaktomike in bioinformatike. 

Študenti lahko vpišejo predmet kot celoto (30 KT) ali ločeno po modulih (po 10 KT).
 

Koda: F-1-200
Naslov: Farmacevtske znanosti 

Izvajalci: Danijel Kikelj (nosilec), Marko Anderluh, Slavko Pečar, Tomaž Šolmajer, Zdenko Časar, Aleš Obreza, Anamarija Zega, Andrej Perdih, Stanislav Gobec, Simona Golič Grdadolnik, Marija Sollner Dolenc, Janez Mravljak, Lucija Peterlin Mašič, Uroš Urleb, Janez Ilaš, Janko Kos, Bojan Doljak, Matjaž Jeras, Boris Rogelj, Borut Štrukelj, Tomaž Bratkovič, Mojca Lunder, Samo Kreft, Damjan Janeš, Nina Kočevar, Aleš Mrhar, Iztok Grabnar, Mojca Kerec Kos, Tomaž Vovk, Albin Kristl, Marija Bogataj, Simon Žakelj, Aleš Belič, Stane Srčič, Odon Planinšek, Rok Dreu, Mirjana Gašperlin, Alenka Zvonar, Julijana Kristl, Pegi Ahlin Grabnar, Petra Kocbek, Mitja Kos, Igor Locatelli, Valentina Prevolnik Rupel, Jurij Lah, Tihomir Tomšič, Jurij Trontelj, Franc Vrečar 

Kratka vsebina:
Predmet »Farmacevtske znanosti« obravnava temelje znanstvenih osnov molekularne farmacevtske kemije, farmacevtske biologije, farmacevtsko tehnoloških operacij, dostavnih sistemov in farmacevtske nanotehnologije, molekularne biofarmacije in farmakokinetike ter socialne farmacije, zdravstvene ekonomike in farmakoepidemiologije.

Predmet je razdeljen v petnajst vsebinsko zaokroženih modulov ovrednotenih s po 10 KT. Študenti lahko vpišejo predmet po modulih (po 10 KT) glede na področje svojega raziskovalnega dela.

Moduli:
Modul 1.1: Struktura učinkovin in njihove lastnosti
Modul 1.2. Tarče učinkovin in vrednotenje interakcij
Modul 1.3: Metode načrtovanja učinkovin
Modul 2.1: Biomolekule kot tarče za diagnostiko in terapijo
Modul 2.2.: Biološka in genska zdravila
Modul 2.3.: Zdravila rastlinskega izvora
Modul 3.1. Farmakokinetika in njen pomen pri odkrivanju in razvoju zdravil
Modul 3.2.: Biofarmacevtska analiza procesov LADME sistema
Modul 3.3.: Farmakokinetično-farmakodinamična analiza
Modul 4.1.: Farmacevtsko tehnološki procesi
Modul 4.2.: Dostavni sistemi učinkovin
Modul 4.3.: Farmacevtska nanotehnologija in nanozdravila
Modul 5.1.: Socialna farmacija
Modul 5.2.: Zdravstvena ekonomika
Modul 5.3.: Farmakoepidemiologija  

Kratke predstavitve posameznih modulov temeljnega predmeta znanstvenega področja farmacija Farmacevtske znanosti  


Koda:
G-1-600
Naslov: Genetika 

Izvajalci: Simon Horvat (nosilec), Branka Javornik, Peter Dovč, Borut Peterlin, Darja Žgur-Bertok, Jernej Jakše, Gregor Gorjanc, Roman Jerala, Tanja Kunej, Uroš Petrovič, Peter Trontelj 

Kratka vsebina:
Glavni namen predmeta »Genetika« je zagotoviti osnove iz Mendelske, mikrobne, molekularne genetike, citogenetike, populacijske, kvantitativne, evolucijske genetike, epigenetike, genomike in uporabe bioinformacijskih orodij za genetske analize.

Modul 1: Genetski koncepti I pokriva različna področja genetike bioloških sistemov ter osnovne genetske koncepte od mikrobov do sesalcev.

Modul 2: Genetski koncepti II omogoča poglobitev temeljnih in aplikativnih znanj iz genetike in obravnava koncepte sodobne genomike s poudarkom na analizi strukture in variabilnosti genoma ter uporabo teh znanj v biomedicini in biotehnologiji.

Modul 3: Bioinformacijska orodja je namenjen študiju uporabe glavnih bioinformacijskih orodij ter podatkovnih zbirk za genetske, genomske analize ter za razumevanje kompleksnih genomskih interakcij s poudarkom na praktičnem problemskem učenju. Vsebine modulov temeljnega predmeta GENETIKA tako omogočajo študentom, da osvojijo sodobne koncepte in znanstvene pristope klasične genetike ter genomike in pridobljeno znanje aplicirajo pri svojih projektih na modelnih organizmih, mikroorganizmih, domačih živalih, rastlinah, prostoživečih populacijah ali človeku.
 

Koda: S-1-420
Naslov: Znanstveni vidiki javnega zdravja 

Izvajalci: Igor Švab (nosilec), Marjan Bilban, Maja Primic Žakelj, Irena Klavs, Vesna Švab, Helena Burger, Maja Sočan, Lijana Zaletel Kragelj, Ivan Eržen, Majda Pohar, Danica Rotar Pavlič, Marko Kolšek, Štefan Ivanko, Polona Selič 

Kratka vsebina:
Predmet sestavljata dva modula po 10 KT.

Modul 1: Determinante zdravja in bolezni
Biološka osnova javnozdravstvenih problemov, determinante zdravja (življenjski slog, poklicne determinante zdravja), izbrani problemi, (zlasti rak in duševne bolezni), ogrožene skupine prebivalstva, metodologija raziskovanja na tem področju.

Modul 2: Metodologija javnozdravstvenih ukrepov
Zdravstveni sistemi in zdravstvena politika, načrtovanje in vodenje zdravstvene dejavnosti, kakovost zdravstvene službe, promocija zdravja, sistem preventive (cepljenje, presejanja, epidemiološko spremljanje zdravstvenih pojavov), primarno zdravstveno varstvo, metode rehabilitacije, metodologija raziskovanja na tem področju
 

Koda: L-1-300
Naslov: Stopenjska klinično-biokemijska diagnostika 

Izvajalci: Janja Marc (nosilka), Borut Božič, Darko Černe, Janko Kos, Irena Mlinarič Raščan, Matjaž Jeras, Barbara Ostanek 

Kratka vsebina:
Predmet je razdeljen v tri module oziroma osem vsebinsko zaokroženih sklopov ovrednotenih s po 5 ECTS. Pri vpisu predmeta študent izbere različno kombinacijo sklopov. Posamezni sklop je zaokrožena celota in ločeno ocenjena. Za vpis na to smer izbere študent 4 do 6 sklopov.

Modul 1 (Laboratorijska biomedicina) sestavljata dva sklop.
V Sklopu 1: Znanstveni pristopi v laboratorijski medicini bodo študenti na modelnih primerih kritično vrednotili postavljene hipoteze, verodostojnost dobljenih rezultatov ter uporabljeno metodologijo.

V Sklopu 2: Stopenjska klinično-biokemijska diagnostika z interpretacijo se bodo študenti seznanili s stopenjskim pristopom pri laboratorijski diagnostiki, naučili identificirati vprašanja, izbirati teste in oceniti izid za bolnika da bodo sposobni pripraviti na dokazih temelječe predloge za npr. smernice e k obravnavi bolnikov.

Modul 2 (Molekulski označevalci bolezni) sestavljajo 3 sklopi.
Sklop 1: Pogoste bolezni z genetsko osnovo kjer se študenti seznanijo s presejalnimi testi (prenatalna in postnatalna diagnostika, družinske in populacijske študije); s potrditvenimi testi na ravni kopičenja ali pomanjkanja presnovkov in vzporejanja s klinično sliko na modelnih primerih bolezni.

Sklop 2: Imunsko pogojene bolezni Študent spozna laboratorijske pristope v diagnostiki imunsko pogojenih bolezni in preobčutljivostnih stanj, z analiti in preiskavami v osnovnem in usmerjenem iskanju motenj imunskega sistema.

Sklop 3: Maligne bolezni Študent spozna uporabo bioloških molekul v presejalnih testih; tumorske kazalce, zunajcelične tumorske DNA; uporabo DNA/RNA testov, imunskih testov, biosenzorjev in biočipov; pripravo monoklonskih protiteles, aptamerov, siRNA, RNA/DNA sond in rekombinantnih proteinov za diagnostiko malignih bolezni.

Modul 3 (Translacijska biomedicina) sestavljajo trije sklopi.
V Sklopu 1: Farmakogenomska diagnostika študents spozna pristope v farmakogenomski diagnostiki in v individualizirani terapiji osnovane na farmakogenomiki metabolizirajočih encimov, receptorjev, transporterjev, miRNA. Spozna direktno in reverzno farmakogenomiko v projektu načrtovanja zdravil; pri identifikaciji tarč, v predkliničnih in kliničnih študijah.

Sklop 2. Celični in tkivni inženiring omogoča razumevanje različnih pristopov pri pripravi celičnih in kompleksnih tkivnih kultur, namenjenih tako naprednemu zdravljenju kot testnim sistemom za preskušanje delovanja učinkovin in snovi in vitro.

V Sklopu 3: Tehnologije in orodja OMIC (ali Naprednejše tehnologije in orodja v translacijski biomedicini). Študenti se bodo seznanili z naprednejšimi tehnologijami na področjih genomike, transkriptomike, proteomike in metabolomike in njhovo uporabo v laboratorijski biomedicini.
 

Koda: K-1-500
Naslov: Raziskave v klinični medicini 

Izvajalci: Dušan Štajer (nosilec), Lovro Stanovnik, Žarko Finderle, Vladimir Kotnik, Mirta Koželj, Mitja Košnik, Vladimir Smrkolj, Vito Starc, Alojz Ihan 

Predmet je razdeljen v tri vsebinske module, ovrednotene s po 10 KT, ki so organizirani vertikalno v treh ravneh. 

Modul 1: Metode v medicinskih raziskavah
Modul 1 je enoten za vse študente, ki vpišejo ta temeljni predmet, druga dva modula pa sta sestavljena iz več tematskih sklopov, ki potekajo vzporedno in od katerih doktorand lahko izbere po en tematski sklop iz vsakega modula. V Metodah v medicinskih raziskavah gre za pregled nekaterih metod, pomembnih za raziskave v klinični medicini.

Modul 2: Temeljne vede v medicinskih raziskavah
Temeljne vede v medicinskih raziskavah vsebujejo 5 tematskih sklopov, ki obravnavajo teoretične osnove različnih področij kliničnih raziskav (fiziologija kardiovaskularnega sistema, fiziologija dihanja, fiziologija in biomehanika lokomotornega sistema, temeljna in klinična farmakologija, imunologija).

Modul 3: Dosežki v kliničnih raziskavah
Dosežki v kliničnih raziskavah vsebujejo 4 sklope, ki predstavijo raziskave v nekaterih kliničnih področjih (kardiovaskularne medicinske vede, medicinske vede operativnih strok, pnevmologija, medicinska in klinična imunologija). 
 

Koda: J-1-400
Naslov: Medicinska celična biologija 

Izvajalci: Rok Romih (nosilec), Irma Virant Klun, Gregor Serša, Tadej Battelino, Damjana Rozman, Peter Veranič, Mateja Erdani Kreft, Maja Čemažar, Katarina Trebušak Podkrajšek, Borut Peterlin, Danijel Petrovič, Vita Dolžan, Alojz Ihan, Janez Žgajnar, Marko Goličnik 

Kratka vsebina:
Predmet Medicinska celična biologija omogoča poglobitev temeljnih znanj o zgradbi in delovanju celic, o spremembah na celičnem in molekularnem nivoju med patološkimi procesi ter nadgradnjo teh znanj na področjih, ki so pomembna v medicini. Predmet sestoji iz obveznega modula Temelji medicinske celične biologije in štirih izbirnih modulov: Celična biologija v humani reprodukciji, Biologija maligno spremenjenih celic in translacijska onkologija, Celična biologija v klinični genetiki in Sistemska medicina večfaktorskih bolezni. 

Modul 1: Temelji medicinske celične biologije
Osnovni modul obravnava celično-biološke in molekularne mehanizme normalnega in nenormalnega poteka celičnega ciklusa ter celične smrti, pomen medceličnih povezav med razvojem in diferenciacijo ter motnje v njihovi zgradbi in delovanju, pomen celičnih predelkov biosintetske in endocitotske poti ter vezikularnih transportov v normalnih pogojih in v primerih nekaterih bolezni, vloge peroksisomov in mitohondrijev, zgradbo in pomen citoskeleta med celično diferenciacijo in pri nastanku obolenj.

Modul 2: Celična biologija v humani reprodukciji
Modul obravnava celične mehanizme razvoja gonad, oogeneze, folikulogeneze, spermatogeneze, oploditve in razvoja zarodka. Študentje se seznanijo z asistirano reprodukcijo in problematiko matičnih celic.

Modul 3: Biologija maligno spremenjenih celic in translacijska onkologija
Študenti se seznanijo s biološkimi osnovami maligno spremenjenih celic. Poglobljeno se obravnavajo  karcinogeneza, značilnosti in tarče terapevtskih pristopov v onkologiji, ter dognanja na področju translacijske onkologije.

Modul 4: Celična biologija v klinični genetiki
V sklopu 4. modula študenti obravnavajo genetske okvare na različnih področjih delovanja celice s poudarkom na njihovem pomenu pri razvoju bolezni. Takšna znanja so pomembna pri celoviti diagnostični obravnavi bolnikov, pri odločitvah o načinih zdravljenja, spremljanju poteka in napovedovanja bolezni, ter pri genetskemu svetovanju.

Modul 5: Sistemska medicina večfaktorskih bolezni
Modul 5 sestavlja delo na projektu večfaktorske bolezni, ki je izbran glede na najnovejša znanstvena spoznanja in raziskovalni interes študijske skupine. Poudarek študija je na sistemskih pristopih po-genomske dobe, računanju z velikimi skupinami podatkov, statistiki, modeliranju podatkov in pomenu globalnih genomskih raziskav za prediktivno in personalizirano medicino.
 

Koda: M-1-410
Naslov: Izbrana poglavja iz mikrobiologije 

Izvajalci: Srečko Koren (nosilec), Tatjana Avšič Županc, Alojz Ihan, Manca Mueller Premru, Miroslav Petrovec, Mario Poljak, Katja Seme, Gorazd Avguštin, Nina Gunde Cimerman, Tomaž Accetto, Neža Čadež, Blaž Stres, Polona Zalar 

Predmet »Izbrana poglavja iz mikrobiologije« obravnava na izbranih primerih kompleksne odnose med mikroorganizmi, med mikroorganizmi in njihovimi gostitelji ter med mikroorganizmi in naravnim okoljem, ki ga naseljujejo.

Predmet je razdeljen v tri vsebinske module ovrednotene s po 10 KT. Študenti vpišejo predmet (30 KT) kot kombinacijo treh ali izbor najmanj dveh modulov.

Modul 1: Temeljna medicinska mikrobiologija
Predstavljeni bodo temeljni mehanizmi parazitskega obstajanja mikrobov in posledičnega razvoja bolezenskih procesov v človeškem organizmu.

Modul 2: Klinična mikrobiologija
Predstavljeni bodo diagnostični algoritmi v klinični mikrobiologiji, kritična interpretacija rezultatov mikrobioloških preiskav, napake pri naročanju mikrobioloških preiskav in njihove medicinske in ekonomske posledice ter problemi pri komunikaciji med laboratorijem in lečečim zdravnikom.

Modul 3: Mikrobna identifikacija, pestrost in evolucija
Predstavljeni bodo tradicionalna, molekularna in polifazna taksonomija, področje mikrobne raznolikosti (tako bakterijske, arhejske kot biodiverzitete evkariontskih mikroorganizmov, t.j. gliv, praživali in alg) in področje molekularne evolucije. 

Koda: N-1-540
Naslov: Nevroznanost 

Izvajalci: Zvezdan Pirtošek (nosilec), Mara Bresjanac, Fajko Bajrović, Roman Bošnjak, Leja Dolenc Grošelj, Zoran Grubič, Alojz Ihan, Marko Kreft, Mojca Kržan, Gregor Majdič, David Neubauer, Danijel Petrovič, Zvezdan Pirtošek, Peter Pregelj, Borut Prestor, Janja Pretnar Oblak, Simon Podnar, Zoran Rodi, Uroš Rot, Gorazd B. Stokin, Saša Šega, Martin Štrucl, Dušan Šuput, Martina Tomori, Bojan Zalar, Marjan Zaletel, Janez Zidar, Robert Zorec, Marko Živin, Bojana Žvan  

Kratka vsebina:
Predmet Nevroznanost podaja pregled znanj in raziskav temeljne in kliničnih nevroznanosti pomembnih za razvoj novih metod diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije nevroloških, psihiatričnih in nevrokirurških bolezni. Obravnava nevrobiologijo na molekulski, celični in sistemski ravni ter nevrološke, nevrokirurške in psihiatrične bolezni, vključno z etičnimi razmisleki. Študentje se bodo seznanili z delom Slovenskih raziskovalcev pri čemer bodo predstavljena področja, pri katerih le-ti dosegajo vidne rezultate na svetovni ravni. Sledilo bo projektno in seminarsko delo. Predstavitve seminarjev bodo namenjene učenju veščin komuniciranja raziskovalnih rezultatov, tudi raziskovalcem drugih usmeritev oziroma prek množičnih medijev. Nekatere vsebine bodo vključevale tudi ogled postopkov v vrhunsko opremljenih laboratorijih. Študent bo tako pridobil kompetence za sistematični pristop k študiju kompleksnih nevroznanstvenih problemov s polnim izkoriščanjem metodoloških potencialov.

Predmet je razdeljen v dva modula po 10KT.

Modul 1: Temeljna nevroznanost

Modul 2: Klinične nevrološke vede, ki obsega sklope Nevrologija, Psihiatrija in Psihologija.

Koda: T-1-340
Naslov: Toksikologija  

Izvajalci: Marija Sollner Dolenc (nosilka), Irena Mlinarič Raščan, Damjana Drobne, Domen Leštan, Janez Mavri, Lucija Peterlin Mašič, Žiga Jakopin 

Kratka vsebina:
Razumevanje mehanizmov, kako snovi povzroče toksični učinek v živih organizmih, je vse bolj pomembno pri odločanju o varni uporabi snovi na delovnem mestu in v vsakdanjem življenju. Predmet zato poskuša predstaviti na izbranih primerih: mehanizme transporta snovi skozi celične membrane in toksični vpliv spojin nanj; vlogo metabolizma pri nastajanju reaktivnih presnovkov, ki kovalentno interagirajo z makromolekulami celic; vlogo radikalov in snovi sposobnih redoks reakcij na generiranje oksidativnega stresa v celicah; mehanizme nekrotične in apoptotične celične smrti povzročene s spojinami; specifično/nespecifično aktivacijo encimov in receptorjev povzročeno s ksenobiotiki; toksični vpliv spojin na mitohondrije in peroksisome ter energetsko stanje celice; specifične, nespecifične interakcije (kovalentne/nekovalentne) snovi z makromolekulami v povezavi s toksičnimi učinki spojin (genotoksičnost, imunotoksičnost itd.); mehanizme toksičnega delovanja posameznih skupin ksenobiotikov, ki se pojavljajo v okolju na različne skupine organizmov (bakterije, živali, rastline, glive); vlogo biosenzorjev in biomarkerjev za vrednotenje toksičnosti spojin v povezavi s kvarnim učinkom na posamezne populacije organizmov, združbo in ekosistem.

Predmet je razdeljen v tri vsebinske module ovrednotene s po 10 KT. Študenti lahko vpišejo predmet kot celoto (30 KT) ali ločeno po modulih (po 10 KT), vendar morajo vpisati s področja vsaj 20 KT. 

Modul 1: Povezava med strukturo in toksičnostjo snovi
Obravnavane bodo kovalentne in nekovalentne interakcije ksenobiotikov z makromolekulami celic v živih organizmih ter tvorba reaktivnih kisikovih spojin ter s tem povezani genotoksični in imunotoksični učinki spojin. Razložene bodo biotransformacijske reakcije snovi- funkcionalizacije in konjugacije ter posledice prisotnosti njihovih produktov v različnih tkivih. Obravnavana bo vloga radikalov v celici in predstavljene skupine snovi, ki omogočajo njihovo nastajanje. Predstavljene bodo tudi nekatere skupine ksenobiotikov, ki nespecifično ali specifično interagirajo z makromolekulami celic. Študent bo spoznal osnovne toksikološke teste, vključno s kvantnomehanskimi metodami in biomolekularnimi simulacijami, ki omogočajo napovedovanje toksičnosti snovi. 

Modul 2: Toksičnost snovi na procese v celici
Obravnavani bodo vplivi snovi na transport skozi membrane, razloženi mehanizmi apoptotične in nekrotične celične smrti povzročene s ksenobiotiki. Predstavljena bo toksičnost snovi povzročena preko aktivacije/supresije citokinov in jedrnih receptorjev. Predstavljeni bodo primeri ksenobiotikov, ki posegajo v procese pridobivanja energije ter interagirajo z mitohondriji in peroksisomi, imunskim sistemom in dednim materialom.

Modul 3: Vpliv toksičnih snovi na okolje in ekosisteme
Predstavljena bo: povezava učinkov snovi na suborganizemskem, organizemskem in populacijskem nivoju ter na nivoju ekosistema; ekstrapolacija toksikoloških podatkov iz molekularnega in fiziološkega nivoja na višje nivoje biološke organizacije; biodosegljivost ksenobiotikov in drugih nevarnih snovi v tleh in vodah; biotransformacijske poti pomembnejših skupin ksenobiotikov in drugih nevarnih snovi v tleh in vodah; poti vnosa preostankov zdravil in njihovih metabolitov v okolje ter njihovo obnašanje (adsorpcja/desorpcija, porazdelitev, razgradnja) ter njihovi toksični učinki v okolju; možnost biokumulacije in strupeni učinki preostankov snovi na vodne in zemeljske organizme v okolju.

Koda: V-1-700
Naslov: Uravnavanje procesov pri zdravih in bolnih živalih  

Izvajalci: Milka Vrecl (nosilka), Gregor Majdič, Nina Čebulj-Kadunc, Jelka Zabavnik Piano, Robert Frangež, Breda Jakovac Strajn, Polona Juntes, Martina Klinkon Ogrinec, Andrej Kirbiš, Ksenija Šinigoj Gačnik, Petra Zrimšek in Mitja Gombač 

Kratka vsebina:
Predmet je razdeljen v tri vsebinske module, ovrednotene s po 10 KT.

Modul 1: Uravnavanje temeljnih procesov pri živalih
Obravnava morfološko-funkcionalne lastnosti živalske celice, dednost, odzivnost na vplive iz okolja, medcelično komuniciranje in reguliranje izražanja genov, obrambne in presnovne mehanizme celic, proučevanje celic in vitro, homeostazo in homeorezo, nevro-hormonalno regulacijo fizioloških procesov, živčno in endokrino uravnavanje prebave in presnove, uravnavanje krvnih parametrov, uravnavanje krvnega obtoka in dihanja, prilagajanje telesnim obremenitvam, uravnavanje ekskrecijskih procesov, uravnavanje telesne temperature, povezave med endokrinim, živčnim in imunskim sistemom, živčne in čutne zaznave, progenezo, oploditev in zgodnji embrionalni razvoj pri domačih živalih.

Modul 2: Motnje homeostaze in bolezenski procesi
Obravnava osnovne vzroke motenj in temeljne patofiziološke procese v organizmih, katerih poznavanje je osnova za razumevanje razvoja, postavitve klinične diagnoze in terapije bolezni. S pridobljenim znanjem morfoloških sprememb tkiv, prepoznava nenormalno delovanje organizma in omogoča razumevanje odzivanja le tega v bolezenskih procesih. Obravnava medsebojno povezovanje biokemijskih parametrov, ki vrednotijo delovanje jeter, ledvic, mišic, prebavil; vrednotenje presnove mineralov, elektrolitov ter ocenjevanje acido-baznega ravnotežja; spremembe procesov pri živalih, povezane z nevarnostjo prehranskega vnosa škodljivih snovi, zlasti patogenih mikroorganizmov, mikotoksinov, naravnih toksičnih snovi, zdravilnih dodatkov in radionuklidov ter njihovo uravnavanje.

Modul 3: Varna hrana
Namen izobraževanja je osvojiti znanje in razumevanje pozitivnega in negativnega vpliva interakcij med človekom in živaljo s poudarkom na uživanju živil živalskega izvora, uporabo epidemioloških in statističnih orodij, oceno analize tveganja, novih znanj s področja tehnologije mesno in mlečno predelovalne industrije, kakor tudi industrije predelave rib, školjk, rakov, žab, jajc, medu in izdelkov iz omenjenih primarnih surovin. 
 

Izbirni predmeti 

Vsako znanstveno področje je predlagalo več izbirnih predmetov. Doktorandi lahko izbirajo med izbirnimi teoretičnimi in izbirnimi individualno raziskovalnimi predmeti, ki so ovrednoteni s 5 KT. V dogovoru z mentorjem in koordinatorjem področja lahko izberejo 10 KT izbirnih vsebin iz drugih programov UL, primerljivih programov tujih univerz in iz predmetov, ki jih razpisuje Univerza v Ljubljani in omogočajo osvajanje posebnih znanj in spretnosti (»generic skills«). Izbirni teoretični predmeti obravnavjo znanstvene vsebine, ki jih s svojim raziskovalnim delom proučujejo učitelji posameznih predmetov. Pouk se izvaja v organiziranih oblikah ali z individualnimi konzultacijami. Način izvedbe izbirnih teoretičnih predmetov je odvisen od števila študentov, ki si posamezni predmet izberejo.

Izbirni individualno raziskovalni predmeti se izvajajo v raziskovalnih ustanovah v laboratorijih, oddelkih, klinikah in drugih raziskovalnih enotah. Kandidati, ki si nameravajo izbrati individualno raziskovalni predmet, se o tem predhodno dogovorijo z nosilci predmetov. Zaradi individualnega dela s študentom je pri predmetih število doktorandov omejeno s kapaciteto. 

Izbirni teoretični predmeti

 

Predmet

Nosilec

Koda

1

Analitika učinkovin in metabolitov v biosistemih

Albin Kristl

F-2-

202

2

Avtoimunost

Borut Božič

L-2-

301

3

Biofizika makromolekul in membran

Janez Štrancar

F-2-

923

4

Biogena zdravila

Damjan Janeš

F-2-

203

5

Biokemija bioloških membran

Igor Križaj

B-2-

903

6

Biologija stresa

Damjana Drobne

T-2-

344

7

Biomolekularna termodinamika

Jurij Lah

B-2-

800

8

Celična fiziologija

Robert Zorec

B-2-

105

9

Celično in tkivno inženirstvo v naprednem zdravljenju

Matjaž Jeras

F-2-

204

10

Elektronska paramagnetna resonanca v bioloških sistemih

Janez Štrancar

F-2-

922

11

Elektroporacija v biologiji, biotehnologiji in medicini

Damijan Miklavčič

J-2-

441

12

Etologija in metode raziskovanja obnašanja živali

Martin Dobeic

V-2-

704

13

Farmacevtska biotehnologija

Borut Štrukelj

F-2-

205

14

Farmacevtska komunikologija

Mitja Kos

F-2-

206

15

Farmacevtska ovojnina

Stane Srčič

F-2-

234

16

Farmacevtske oblike za uporabo v veterinarski medicini

Stane Srčič

F-2-

207

17

Farmakoekonomika

Mitja Kos

F-2-

208

18

Farmakogenetika in osebna medicina

Vita Dolžan

B-2-

104

19

Farmakogenomika v farmaciji

Irena Mlinarič - Raščan

F-2-

209

20

Farmakometrika

Mitja Kos

F-2-

210

21

Farmakoterapija

Aleš Mrhar

F-2-

201

22

Fiziologija in ekologija gliv

Nina Gunde-Cimerman

M-2-

618

23

Industrijska farmacevtska kemija

Stanislav Gobec

F-2-

237

24

Industrijski razvoj farmacevtskih oblik

Janez Kerč

F-2-

215

25

Interakcije farmacevtskih oblik v biosistemih

Marija Bogataj

F-2-

216

26

Izbrana poglavja iz analize zdravil

Aleš Obreza

F-2-

217

27

Izbrana poglavja iz fizikalne farmacije

Stane Srčič

F-2-

218

28

Izbrana poglavja iz klinične biokemije

Janja Marc

L-2-

302

29

Izbrana poglavja iz kozmetologije

Mirjana Gašperlin

F-2-

219

30

Izbrana poglavja iz sinteze zdravilnih učinkovin

Danijel Kikelj

F -2-

220

31

Izbrane teme v oromaksilofacialnem področju

Nataša Ihan Hren

K -2-

535

32

Kakovost zdravil

Aleš Krbavčič

F-2-

224

33

Klinična farmakokinetika

Aleš Mrhar

F-2-

225

34

Makromolekularna kristalografija

Dušan Turk

F-2-

920

35

Medicinska biofizika

Jure Derganc

J-2-

442

36

Medicinska virologija

Mario Poljak

M-2-

413

37

Metode študija strukture in lastnosti zdravilnih učinkovin

Tomaž Šolmajer

F-2-

921

38

Metode za določanje pojavov na mejnih površinah

Odon Planinšek

F-2-

226

39

Metodologija znanstvenoraziskovalnega dela

Jelka Zabavnik Piano

V-2-

705

40

Mikrobiologija prebavnega trakta

Gorazd Avguštin

M-2-

616

41

Molekularna bioinformatika

Roman Jerala

B-2-

901

42

Molekularna biologija v veterinarski medicini

Jelka Zabavnik Piano

V-2-

706

43

Molekularni mehanizmi nastanka in razvoja raka

Gregor Serša

B-2-

107

44

Monoklonska protitelesa - pregled področja in njihova uporaba v raziskavah, diagnostiki in terapiji

Vladka Čurin Šerbec

B-2-

106

45

Mutageneza in genetska toksikologija

Metka Filipič

T-2-

940

46

Načrtovanje biodiagnostikov in biosenzorjev

Janko Kos

L-2-

303

47

Načrtovanje in analiza kliničnih in epidemioloških raziskav

Lara Lusa

J-2-

466

48

Načrtovanje in sinteza encimskih inhibitorjev

Stanislav Gobec

F-2-

227

49

Načrtovanje kakovosti in validacij v farmacevtski proizvodnji

Stane Srčič

F-2-

214

50

Načrtovanje zdravilnih učinkovin

Danijel Kikelj

F-2-

230

51

Napredna molekulska genetika

Jože Pungerčar

B-2-

902

52

Napredni dostavni sistemi učinkovin

Julijana Kristl

F-2-

229

53

Optična mikroskopija visoke ločljivosti - konfokalna mikroskopija

Marko Kreft

J-2-

440

54

Perinatologija

Ksenija Geršak

K-2-

536

55

Podjetništvo v medicini

Mateja Drnovšek

B-2-

108

56

Probiotiki

Romana Marinšek Logar

M-2-

619

57

Raziskovanje na področju vrednotenja kakovosti dela zdravnika

Marija Petek Šter

S-2-

423

58

Reaktivni metaboliti ksenobiotikov

Lucija Peterlin Mašič

T-2-

345

59

Sinteza in analiza kiralnih učinkovin

Danijel Kikelj

F-2-

239

60

Socialna farmacija s farmakoepidemiologijo

Mitja Kos

F-2-

238

61

Stabilnost zdravil

Robert Roškar

F-2-

235

62

Steroidni hormoni in od hormonov odvisne bolezni

Tea Lanišnik Rižner

B-2-

109

63

Svetlobna in elektronska mikroskopija

Rok Romih

J-2-

465

64

Transport in metabolizem učinkovin v biosistemih

Albin Kristl

F-2-

236

65

Učinkovine z multiplim delovanjem

Janez Ilaš

F-2-

240

66

Uporaba termične analize v farmaciji

Stane Srčič

F-2-

228

67

Uporabna mikrobna encimatika

Romana Marinšek Logar

M-2-

617

68

Uvod v podatkovno rudarjenje

Blaž Zupan

B-2-

126

69

Veterinarska ekologija in biovarnost

Martin Dobeic

V-2-

707

70

Zvijanje in agregacija proteinov

Eva Žerovnik

B-2-

905

71

Živali v poskusu

Mitja Gombač

V-2-

708

 
Izbirni individualno raziskovalni predmeti
 

 

Predmet

Nosilec

Koda

1

Alergologija

Mitja Košnik

K-3-

501

2

Analiza genoma in transkriptoma

Damjana Rozman

B-3-

119

3

Analiza skeletne mišice

Vika Smerdu

J-3-

452

4

Asociacijske in funkcijske študije v celotnem genomu človeka

Uroš Potočnik

G-3-

610

5

Biofizika bioloških procesov, celic in tkiv

Zoran Arsov

F-3-

925

6

Biokemijski označevalci: razvoj in uporaba v kliniki

Joško Osredkar

L-3-

317

7

Biologija in bolezni čebelje družine

Vlasta Jenčič

V-3-

709

8

Biologija tumorjev

Gregor Serša

J-3-

444

9

Biološke implikacije napačnega zvijanja in agregacije proteinov

Eva Žerovnik

B-3-

911

10

Biološke implikacije agregacije proteinov

Eva Žerovnik

B-3-

910

11

Biotehnološki procesi v farmaciji

Borut Štrukelj

F-3-

245

12

Bolezni in zdravstveno varstvo rib

Vlasta Jenčič

V-3-

710

13

Bolezni ptic, malih sesalcev in plazilcev

Joško Račnik

V-3-

711

14

Celične elektrofiziološke metode

Robert Zorec

N-3-

546

15

Celične kulture v raziskavah in regenerativni medicini

Mateja Erdani Kreft

J-3-

463

16

Celični modeli stresa

Irina Milisav Ribarič

J-3-

453

17

Dedne bolezni kože - molekularne tehnike diagnostike in proučevanja bolezni

Mirjana Liovic

B-3-

118

18

Delo z izoliranimi organi

Katarina Černe

J-3-

462

19

Dermatologija psov in mačk

Tina Kotnik

V-3-

712

20

Detekcija in lokalizacija molekul v celicah

Peter Veranič

J-3-

457

21

Diagnostična in eksperimentalna citologija

Margareta Strojan Fležar

J-3-

456

22

Diagnostična mikrobiologija

Mario Poljak

M-3-

414

23

Diagnostika in intenzivna terapija nevroloških bolezni pri novorojenčku

David Neubauer

N-3-

547

24

Določanje izražanja določenih beljakovin v vzorcih kultur skeletnih mišičnih celic z metodo Western Blot

Tomaž Marš

J-3-

448

25

Ehokardiografija

Mirta Koželj

K-3-

502

26

Eksperimentalna epigenetika

Alja Videtič Paska

B-3-

115

27

Eksperimentalna imunologija

Alojz Ihan

K-3-

504

28

Eksperimentalna nevroendokrinologija

Gregor Majdič

V-3-

713

29

Eksperimentalna reološka analitika

Mirjana Gašperlin

F-3-

249

30

Eksperimentalna virologija

Tatjana Avšič-Županc

M-3-

415

31

Eksperimentalne metode biofizike

Janez Štrancar

F-3-

924

32

Eksperimentalne metode pri študiju kompleksnih mikrobnih združb in njihovih interakcij

Gorazd Avguštin

M-3-

620

33

Eksperimentalne metode v farmakogenomiki

Vita Dolžan

B-3-

110

34

Eksperimentalne metode v laboratorijski biomedicini

Darko Černe

L-3-

309

35

Eksperimentalne metode v raziskavah naravne imunosti

Roman Jerala

B-3-

908

36

Eksperimentalne metode v raziskavah strukture nukleinskih kislin

Janez Plavec

B-3-

116

37

Eksperimentalne metode v stomatološki protetiki

Peter Jevnikar

K-3-

529

38

Eksperimentalne metode za proučevanje biokemije steroidnih hormonov

Tea Lanišnik Rižner

B-3-

122

39

Eksperimentalne metode za raziskave možganskih bolezni

Marko Živin

N-3-

545

40

Eksperimentalni pristopi v raziskavah prenosa signala

Ana Plemenitaš

B-3-

111

41

Elektrokardiografija visoke ločljivosti

Vito Starc

K-3-

503

42

Encimska kataliza

Jure Stojan

B-3-

124

43

Evolucijska genomika

Dušan Kordiš

B-3-

909

44

Farmakoekonomika

Mitja Kos

F-3-

256

45

Farmakologija in toksikologija

Silvestra Kobal

V-3-

714

46

Farmakološko in toksikološko preskušanje zdravil

Metoda Lipnik-Štangelj

K-3-

505

47

Farmakoterapija

Aleš Mrhar

F-3-

255

48

Funkcijska slikanja z MRI

Dušan Šuput

N-3-

557

49

Funkcionalna analiza proteinov pri prenosu signala

Aljoša Bavec

B-3-

112

50

Gastroenterološka kirurgija

Mirko Omejc

K-3-

506

51

Gastrointestinalna problematika konj

Peter Kruljc

V-3-

715

52

Genetika, funkcijska genomika in sistemska biologija kvasovk

Uroš Petrovič

G-3-

930

53

Genomske analize kompleksnih lastnosti

Gregor Gorjanc

G-3-

606

54

Glikozilacija proteinov

Gregor Gunčar

B-3-

805

55

Gojitev in zdravstveno varstvo divjadi

Gorazd Vengušt

V-3-

716

56

Hemostaza

Mojca Stegnar

K-3-

526

57

Humana citogenetika

Nadja Kokalj Vokač

G-3-

608

58

Imunohistokemija

Mija Meznarič

J-3-

451

59

Imunološke metode v veterini

Tadej Malovrh

V-3-

717

60

Imunska reakcija v raziskavah in diagnostiki

Saša Čučnik

L-3-

306

61

Inhibitorji encimsko kataliziranih reakcij

Brigita Lenarčič

B-3-

801

62

Internistični ali kirurški problemi pri prežvekovalcih

Jože Starič

V-3-

718

63

Izbrana poglavja iz analize zdravil

Aleš Obreza

F-3-

250

64

Izbrana poglavja iz hematologije

Peter Černelč

L-3-

304

65

Izbrane diagnostične imunološke metode

Alojz Ihan

K-3-

508

66

Izbrane metode v farmakokinetiki

Mojca Kržan

K-3-

507

67

Izbrane raziskovalne metode v medicini športa

Helena Lenasi

K-3-

528

68

Izbrane vsebine iz klinične biokemije

Janja Marc

L-3-

313

69

Izbrani primeri iz humane genetike

Damjan Glavač

G-3-

605

70

Izbrani primeri iz medicinske genetike

Damjan Glavač

B-3-

125

71

Jedrska magnetna resonanca pri raziskavah bioloških makromolekul

Janez Plavec

B-3-

907

72

Karakterizacija in identifikacija mikrogliv

Nina Gunde-Cimerman

M-3-

621

73

Kardiovaskularna dinamika

Borut Kirn

K-3-

509

74

Kirurgija in oftalmologija

Vladimira Erjavec

V-3-

719

75

Klinična kardialna elektrofiziologija

Peter Rakovec

K-3-

512

76

Klinične nevrofiziološke metode za preiskavo mišic in živčnega sistema

David B. Vodušek

N-3-

548

77

Klinične nevrosonološke metode za študij možganskega krvnega obtoka

Bojana Žvan

N-3-

549

78

Klinika humane reprodukcije

Bojana Pinter

K-3-

511

79

Koncepti integracije genomskih podatkov

Tanja Kunej

G-3-

609

80

Kriometode v biomedicini

Rok Romih

J-3-

443

81

Kvalitativne metode na področju raziskovanja vedenja, povezanega z zdravjem

Marko Kolšek

S-3-

424

82

Kvalitativno raziskovanje s pomočjo intervjujev

Danica Rotar Pavlič

S-3-

425

83

Makromolekularne interakcije

Gregor Anderluh

B-3-

906

84

Matične celice: od proteomike do celičnih terapij

Uroš Rajčević

B-3-

117

85

Mehanizmi uravnavanja izražanja genov prokariontov

Darja Žgur-Bertok

G-3-

612

86

Mestnospecifična mutageneza "homemade"

Darja Žgur-Bertok

B-3-

120

87

Metode določanja reaktivnih metabolitov ksenobiotikov

Marija Sollner Dolenc

T-3-

348

88

Metode in modeli celičnega preizkušanja

Irena Mlinarič Raščan

L-3-

305

89

Metode za študij funkcije posamezne celice

Robert Zorec

J-3-

445

90

Metode za študij membranskih beljakovin in integritete bioloških membran na modelu biogeneze mitohondrijev

Irina Milisav Ribarič

J-3-

454

91

Metode za ugotavljanje antitrombotičnih lastnosti učinkovin

Mojca Stegnar

F-3-

247

92

Metode zdravljenja onkoloških obolenj v veterinarski medicini

Nataša Tozon

V-3-

720

93

Mikrobiologija

Andrej Pengov

V-3-

721

94

Mikrobiološke tehnike

Matjaž Ocepek

V-3-

722

95

Mikromanipulacija posameznih celic

Jure Derganc

J-3-

459

96

Mlečna žleza: model za genetske, razvojne in celične raziskave

Peter Dovč

G-3-

604

97

Molekularna analiza in samomorilno vedenje

Alja Videtič Paska

B-3-

114

98

Molekularna diagnostika

Damjan Glavač

J-3-

461

99

Molekularna diagnostika v laboratorijski biomedicini

Barbara Ostanek

L-3-

316

100

Molekularna genetika hormonskih in presnovnih bolezni

Tadej Battelino

B-3-

123

101

Molekularne metode v farmakologiji

Metoda Lipnik-Štangelj

K-3-

513

102

Morfologija in funkcija perifernih živcev

Simon Podnar

N-3-

550

103

Morfometrične analize celic in tkiv

Milka Vrecl

V-3-

723

104

Motnje dihanja v spanju in motnje spanja v razvojnem obdobju

David Neubauer

N-3-

551

105

Na dokazih podprto delo v zdravstveni negi in zdravstvu

Brigita Skela Savič

S-3-

429

106

Načela in tehnike v biokemiji in molekularni biologiji

Brigita Lenarčič

B-3-

802

107

Načrtovanje in eksperimentalni pristop k raziskovanju onkoloških bolezni

Petra Hudler

B-3-

113

108

Načrtovanje in zagotavljanje kakovosti v medicinskih laboratorijih

Joško Osredkar

L-3-

307

109

Načrtovanje peptidomimetikov

Marija Sollner Dolenc

F-3-

248

110

Nadzor živil

Andrej Kirbiš

V-3-

724

111

Nevrofiziološki študij delovanja vidnega sistema

Jelka Brecelj

N-3-

552

112

Nevrokemične metode

Zoran Grubič

N-3-

553

113

Nevrologija in nevrofiziologija zgodnjega obdobja

David Neubauer

N-3-

554

114

Numerično modeliranje procesov v biofiziki

Bojan Božič

J-3-

460

115

Nutricijska patologija in higiena prehrane živali

Breda Jakovac Strajn

V-3-

725

116

Nutrigenomika

Nataša Karas Kuželički

L-3-

315

117

Onkološka kirurgija

Nikola Bešić

K-3-

514

118

Optična mikroskopija visoke ločljivosti - konfokalna mikroskopija

Marko Kreft

J-3-

446

119

Osnove molekularne virologije

Ivan Toplak

V-3-

726

120

Osteosinteza

Vladimir Smrkolj

K-3-

515

121

Patobiokemični mehanizmi in modeli

Samo Ribarič

L-3-

308

122

Presejalni testi za Downov sindrom

Joško Osredkar

J-3-

447

123

Primerjalna genomika

Jernej Jakše

G-3-

613

124

Primerjalna odontologija s paradontalno medicino

Zlatko Pavlica

V-3-

727

125

Primerjava uporabe fluorescenčne in elektronske mikroskopije pri raziskavah proteinov v imunskih celicah

Tina Zavašnik Bergant

B-3-

904

126

Priporočila o izvajanju hitrih testov ob bolniku

Joško Osredkar

K-3-

527

127

Priprava celičnih kultur skeletnih mišic

Tomaž Marš

J-3-

449

128

Prirojene srčne napake

Mirta Koželj

K-3-

516

129

Pristopi k molekularno genetski diagnostiki prirojenih bolezni

Katarina Trebušak Podkrajšek

G-3-

611

130

Rastlinski strupi in strupene rastline

Samo Kreft

T-3-

349

131

Raziskovalni pristop k diagnostiki in terapiji možganskožilnih bolezni

Janja Pretnar Oblak

N-3-

556

132

Raziskovanje v promociji zdravja

Lijana Zaletel - Kragelj

S-3-

426

133

Reaktivne kisikove in dušikove spojine v bioloških sistemih

Janez Mravljak

F-3-

244

134

Rekombinantni proteini

Marko Dolinar

B-3-

803

135

Reprodukcija s porodništvom

Marjan Kosec

V-3-

728

136

Simulacija patofizioloških in fizioloških stanj s pomočjo elektronskega analognega vezja

Samo Ribarič

K-3-

517

137

Skupnostna obravnava

Vesna Švab

S-3-

427

138

Sledenje pomnoževanja DNA v realnem času

Kristina Gruden

G-3-

607

139

Sodobne metode v urgentni medicini malih živali

Alenka Seliškar

V-3-

729

140

Somnologija in polisomnografske metode za preučevanje motenj

Leja Dolenc Grošelj

N-3-

555

141

Specialna veterinarska patologija

Polona Juntes

V-3-

730

142

Stabilnost zdravil

Robert Roškar

F-3-

254

143

Stereologija in kvantitativna analiza slike

Andrej Cör

J-3-

450

144

Stigmatizacija duševnih motenj

Vesna Švab

S-3-

428

145

Struktura proteinov

Gregor Gunčar

B-3-

804

146

Študij vpliva učinkovin na mikrocirkulacijo pri človeku

Ksenija Cankar

K-3-

518

147

Toksikokinetika

Iztok Grabnar

T-3-

346

148

Toksikologija na molekularni skali

Janez Mavri

T-3-

941

149

Toksikološko preizkušanje novih učinkovin

Marija Sollner Dolenc

T-3-

347

150

Ultrasonografija malih živali

Aleksandra Domanjko Petrič

V-3-

731

151

Uravnavanje izražanja genov - eksperimentalni pristopi

Damjana Rozman

B-3-

121

152

Urejanje genoma in izražanja genov na osnovi TALE ter CRISPR/Cas9

Roman Jerala

G-3-

931

153

Uroginekologija

Adolf Lukanovič

K-3-

519

154

Utišanje specifičnih genov s pomočjo metode siRNA

Katarina Miš

J-3-

455

155

Veterinarska anesteziologija

Alenka Seliškar

V-3-

732

156

Veterinarska diagnostična citopatologija

Polona Juntes

V-3-

733

157

Veterinarska kardiologija

Aleksandra Domanjko Petrič

V-3-

734

158

Veterinarska ortopedija in nevrokirurgija

Bojan Zorko

V-3-

737

159

Veterinarska rentgenologija

Bojan Zorko

V-3-

736

160

Veterinarska laboratorijska medicina - klinična patologija

Martina Klinkon Ogrinec

V-3-

735

161

Z dokazi podprta laboratorijska biomedicina

Janja Marc

L-3-

314

162

Zdravstveno varstvo perutnine

Olga Zorman Rojs

V-3-

738

163

Zdravstveno varstvo prašičev

Marina Štrukelj

V-3-

739

164

Zdravstveno varstvo prežvekovalcev

Jožica Ježek

V-3-

740

165

Znotrajcelično signaliziranje prek receptorskih in nereceptorskih protein-kinaz

Zoran Grubič

J-3-

458

 


Predmeti so kodirani s črko in dvema številkama. Črka predstavlja znanstveno področje Biomedicine, prva številka predstavlja vrsto predmeta, druga številka pa zaporedno številko predmeta, pri čemer prva številka trimestnega števila predmeta označuje lokacijo, kjer se predmet izvaja.  

Področja:

G - genetika
B - biokemija in molekularna biologija
F - farmacija
L - klinična biokemija in laboratorijska biomedicina
K - medicina - klinična usmeritev
J -  medicina - temeljna usmeritev
M - mikrobiologija
N - nevroznanost
V -  veterinarska medicina
S  - javno zdravje 
T -  toksikologija 

Vrste predmetov:

1 - temeljni predmeti
2 - izbirni teoretični predmeti
3 - izbirni individualno raziskovalni predmeti 

Lokacije:

1 – MF - biokemija in molekularna biologija
2 – FFA - farmacija
3 – FFA - klinična biokemija in laboratorijska biomedicina, toksikologija
4 – MF- medicina – temeljna, javno zdravje in mikrobiologija
5 – MF, KC, OI, Psihiatrična klinika – medicina – klinična, nevroznanost
6 – BF - mikrobiologija, genetika
7 – VF - veterinarska medicina
8 – FKKT- za predmete, ki jih je predlagala FKKT
9 – Raziskovalni inštituti (IJS, NIB, KI) - za predmete, ki jih je predlagal eden od inštitutov 

Tako sodi npr. predmet s kodo B-2-940 v področje biokemije in molekularne biologije (B), je izbirni teoretični predmet (2) in se izvaja v enem od raziskovalnih inštitutov (9). 

 

TEMELJNI PREDMETI po modulih in tematskih sklopih  

B-1-100     Izbrana poglavja iz biokemije in molekularne biologije
B-1-101     1  Izbrani metabolični procesi in njihovo uravnavanje
B-1-102     2 Struktura in funkcija bioloških molekul
B-1-103     3  Funkcijska genomika in proteomika                 

F-1-200      Farmacevtske znanosti
F-1-211      1. 1 Struktura učinkovin in njihove lastnosti
F-1-212      1. 2 Tarče učinkovin in vrednotenje interakcij
F-1-213      1. 3 Metode načrtovanja učinkovin
F-1-221      2. 1 Biomolekule kot tarče za diagnostiko in terapijo
F-1-222      2. 2 Biološka in genska zdravila
F-1-223      2. 3 Zdravila rastlinskega izvora
F-1-231      3. 1 Farmakokinetika in njen pomen pri odkrivanju in razvoju zdravil
F-1-232      3. 2 Biofarmacevtska analiza procesov LADME sistema
F-1-233      3. 3 Biofarmacevtska analiza procesov LADME sistema
F-1-241      4. 1 Farmacevtsko tehnološki procesi
F-1-242      4. 2 Dostavni sistemi učinkovin
F-1-243      4. 3 Farmacevtska nanotehnologija in nanozdravila
F-1-251      5. 1 Socialna farmacija
F-1-252      5. 2 Zdravstvena ekonomika
F-1-253      5. 3 Farmakoepidemiologija                 

L-1-300      Stopenjska klinično-biokemijska diagnostika
L-1-310      1. Laboratorijska biomedicina
L-1-311            1. 1 Znanstveni pristopi v LM
L-1-312            1. 2 Stopenjska KB diagnostika z interpretacijo
L-1-320      2. Molekulski označevalci bolezni
L-1-321            2. 1 Pogoste bolezni z genetsko osnovo
L-1-322            2. 2 Imunsko pogojene bolezni
L-1-323            2. 3 Maligne bolezni
L-1-330      3. Translacijska biomedicina
L-1-331            3. 1 Farmakogenomska diagnostika
L-1-332            3. 2 Celični in tkivni inženiring
L-1-333            3. 3 Tehnologije in orodja OMIC (ali Naprednejše tehnologije in orodja v translacijski biomedicini

T-1-340    Toksikologija
T-1-341    1. Povezava med strukturo in toksičnostjo snovi
T-1-342    2. Toksičnost snovi na procese v celici
T-1-343    3. Vpliv toksičnih snovi na okolje in ekosisteme

J-1-400     Medicinska celična biologija
J-1-401     1. Temelji medicinske celične biologije
J-1-402     2. Celična biologija v humani reprodukciji
J-1-403     3. Biologija maligno spremenjenih celic in translacijska onkologija
J-1-404     4. Celična biologija v klinični genetiki
J-1-405     5. Sistemska medicina večfaktorskih bolezni

M-1-410    Izbrana poglavja iz mikrobiologije
M-1-411    1. Temeljna medicinska mikrobiologija
M-1-412    2. Klinična mikrobiologija
M-1-615    3. Mikrobna identifikacija, pestrost in evolucija

S-1-420    Znanstveni vidiki javnega zdravja
S-1-421    1. Determinante zdravja in bolezni
S-1-422    2. Metodologija javnozdravstvenih ukrepov               

K-1-500    Raziskave v klinični medicini
K-1-510    1. Metode v medicinskih raziskavah
K-1-520    2. Temeljne vede v kliničnih raziskavah
K-1-521         2. 1 Fiziologija kardiovaskularnega sistema
K-1-522         2. 2 Fiziologija dihanja
K-1-523         2. 3 Fiziologija in biomehanika lokomotornega sistema
K-1-524         2. 4 Temeljna in klinična farmakologija
K-1-525         2. 5 Imunologija
K-1-530     3. Dosežki v kliničnih raziskavah
K-1-531       3. 1 Kardiovaskularne medicinske vede
K-1-532       3. 2 Medicinske vede operativnih strok
K-1-533       3. 3 Pnevmologija
K-1-534       3. 4 Znanstvena načela medicinske in klinične imunologije             

N-1-540     Nevroznanost
N-1-541     2. Temeljna nevroznanost
N-1-542     3. 1 Klinične nevrološke vede - nevrologija
N-1-543     3. 2 Klinične nevrološke vede - psihiatrija
N-1-544     3. 3 Klinične nevrološke vede - psihologija               

G-1-600     Genetika
G-1-601     1. Genetski koncepti I.
G-1-602     2. Genetski koncepti II.
G-1-603     3. Bioinformacijska orodja               

V-1-700     Uravnavanje procesov pri zdravih in bolnih živalih
V-1-701     1. Uravnavanje temeljnih procesov pri živalih
V-1-702     2. Motnje homeostaze in bolezenski procesi
V-1-703     3. Varna hrana