Prva stran
  1. Osnovne informacije za študente Univerze v Ljubljani
  2. Dodiplomski in enoviti magistrski programi
  3. Magistrski študijski programi
  4. Doktorski študijski programi
  5. Partnerji

Izobraževanje

Izobraževanje na Univerzi v Ljubljani poteka na treh stopnjah: dodiplomski, magistrski in doktorski. Študentje se izobražujejo po študijskih programih, v katere se vpišejo na podlagi razpisa za vpis. Vsak študijski program s predmetnikom in učnimi načrti določi vrste študijskih obveznosti (seminarji, vaje, izpiti, praktično usposabljanje, raziskovalno delo…).

Način in roki opravljanja študijskih obveznosti so določeni s študijskim koledarjem, študijskim redom, pravilnikom o doktorskem študiju in posebnimi pravili članice. 

Študentje s posebnim statusom so upravičeni do prilagoditev, ki jih pridobijo z enim od predvidenih statusov na članici. S tem statusom lahko uveljavljajo pravico do prilagoditev v skladu s pravilnikom in sklepom o dodelitvi statusa.

1.1 Preverjanje in ocenjevanje znanja

Preverjanje in ocenjevanje znanja se izvaja tako, kot je predvideno z učnimi načrti za posamezen predmet ali drugo učno enoto (npr. vaje, seminarji…). Najbolj tipična oblika opravljanja obveznosti pa je izpit. Z opravljenim izpitom, ki pri predmetu predstavlja zaključno preverjanje znanja, študent pridobi tudi ustrezno število kreditnih točk (ECTS), predvidenih za ta predmet ali učno enoto.

Pozitivno oceno pri preverjanju znanja predstavljajo ocene od 6 do 10.

Študijske obveznosti se lahko ocenjujejo tudi z opisnimi ocenami: opravil z odliko, opravil ali ni opravil.

 

1.2 Pravica študenta do vpogleda v ocenjeni pisni izdelek in vložitev zahteve za ponovno ocenjevanje (121. člen Statuta UL)

Študent ima v roku sedem dni od objave rezultata izpita pravico vpogleda v svoj popravljeni in ocenjeni pisni izdelek. Ocenjevalec je dolžan zagotoviti vpogled.

Študent, ki meni, da je bil na izpitu krivično ocenjen ali da je bil izpit izveden na način, ki ni v skladu s študijskim redom univerze, lahko prvi naslednji dan po koncu ustnega izpita ali tri delovne dni po datumu, določenem za vpogled pisnega izpita, pri dekanu vloži zahtevo za ponovno ocenjevanje pisnega izpita ali zahtevo, da se ga dodatno izpraša.

Kadar je izpit pisen in usten, lahko kandidat vloži zahtevo tudi samo zoper oceno pisnega ali ustnega dela izpita.

O zahtevi odloča komisija. Zoper oceno komisije študent nima pritožbe.

 

1.3 Ponavljanje izpita (122. člen Statuta UL)

Študent, ki izpita ni opravil, lahko izpit ponavlja trikrat, na študiju tretje stopnje pa enkrat.

Pristojni organ članice lahko študentu na njegovo obrazloženo prošnjo izjemoma dovoli peto, na doktorskem študiju pa tretje opravljanje izpita.

Četrto in peto opravljanje izpita, na študiju tretje stopnje pa tretje, se opravlja pred komisijo, ki jo sestavljajo najmanj trije člani. Na prošnjo študenta lahko pristojni organ članice odobri tudi drugo in tretje opravljanje izpita pred komisijo. Ocena komisijskega izpita je dokončna. 

Stroške opravljanja četrtega in petega izpita ter tretjega na študiju tretje stopnje je študent dolžan poravnati po veljavnem ceniku univerze.

Določila novega Statuta UL glede opravljanja izpitov veljajo za vse študente, ki so se v študijskem letu 2017/2018 prvič vpisali v katerikoli letnik študijskega programa. V primeru ponovnega vpisa v letnik se šteje, da študent posamezni izpit tega letnika opravlja prvič, ne glede na to, kolikokrat ga je neuspešno opravljal ob prvem vpisu v letnik.

Če študent še ni opravil izpitov letnika, v katerega je že bil vpisan, jih opravlja v skladu s starim Statutom UL, četudi k izpitu prvič pristopa.

Primer: študent je v študijskem letu 2017/2018 vpisan v 3. letnik in mora opraviti še nekaj izpitov iz 2. letnika. Izpite iz 2. letnika opravlja v skladu s starim Statutom UL (jih lahko opravlja 6 – krat), izpite 3. letnika opravlja v skladu z novim Statutom UL.

2.1 Na drugih članicah UL

Z namenom izmenjave študentov med članicami UL, je vsako pomlad pripravljen nabor zunanjih izbirnih predmetov, ki jih članice ponujajo študentom drugih fakultet in akademij UL.

O ponudbi se pozanimajte na referatu članice, kjer dobite informacije o ponudbi in načinu prijave na tak predmet.

Več: Pravilnik o izmenjavi študentov med članicami UL

 

2.2. Izven UL

V skladu s Statutom UL in veljavnimi študijskimi programi lahko pristojni organ članice študentu prizna opravljene obveznosti izven študijskega programa, na katerega je vpisan.

V primeru, ko študent na drugi instituciji posameznih obveznosti ni opravljal na podlagi pogodbe ali pisnega dogovora, se postopek priznavanja začne s pisno vlogo študenta, ki jo vloži na članici.

Posamezne priznane obveznosti se zabeležijo v evidenco študentovih opravljenih obveznosti z imenom obveznosti z navedbo priznanih kreditnih točk in priznano oceno. Kadar ocene ni mogoče določiti, se namesto ocene v evidenco zabeleži, da je obveznost priznana.

Tako priznane obveznosti se štejejo k seštevku kreditnih ročk, potrebnih za pridobitev izobrazbe prve, druge ali tretje stopnje. Več: študijski red UL in Pravilnik o doktorskem študiju UL.

Statut UL določa, da se študent lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik, pri čemer mora pred vpisom v tretji ali višji letnik opraviti tudi vse obveznosti letnika pred letnikom, v katerega je trenutno vpisan.

(Primer: študent drugega letnika se lahko vpiše v tretji letnik, če ima opravljene vse obveznosti prvega letnika in obveznosti drugega letnika, kot določa študijski program).

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpisov višji letnik, lahko ponavlja letnik v skladu z zakonom, in če je izpolnil pogoje za ponavljanje, predpisane s študijskim programom.

Izjemoma lahko študent zaprosi za vpis v višji letnik, če ima opravljene obvezne vsebine v skladu s študijskim programom in minimalni obseg kreditnih točk tekočega letnika ter ima izkazane upravičene razloge. Minimalni obseg kreditnih točk določa pravilnik članice in ne sme biti manjši od 40 kreditnih točk. Upravičeni razlogi so, npr.: starševstvo, daljša bolezen študenta, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah ter aktivno sodelovanje v organih univerze.

Študent mora izkazati povezavo, da je ta razlog iz prejšnjega odstavka neposredno vplival na izpolnjevanje študijskih obveznosti, o čemer presoja komisija za študijske zadeve članice ali drug organ, določen s pravili članice. Članica v svojih pravilih opredeli okoliščine in dokazila, s katerimi študent izkazuje upravičene razloge.

Redno napredovanje je napredovanje v višji letnik brez vmesnih prekinitev, tudi brez ponavljanja. Vključeno je tudi hitrejše napredovanje in podaljšanje statusa iz upravičenih razlogov.

Za dvopredmetne študijske programe se upoštevajo enaka pravila, kot za enopredmetne študijske programe, s tem, da se upošteva, da študent pridobi status z vpisom v dva dvopredmetna študijska programa hkrati, ki se ujemata po stopnji, vrsti, letniku vpisa, vrsti vpisa v letnik in načinu študija.

Študentu, ki pri študiju izkazuje izjemne študijske rezultate, se lahko na podlagi njegove prošnje omogoči hitrejše napredovanje, če je to glede na študijski proces mogoče. Prošnjo za hitrejše napredovanje oz. dokončanje študija v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom, vložite na članici.

Študent, ki je izgubil status študenta (v nadaljevanju: kandidat), lahko ob plačilu opravlja študijske obveznosti še dve leti od izgube statusa, razen če se programu izteče akreditacija. Po dveh letih mora za nadaljevanje oziroma dokončanje študija vložiti prošnjo na članici.

Članica na podlagi dokazil o opravljenih študijskih obveznostih do prekinitve odloči o upravičenosti do nadaljevanja oziroma dokončanja študija.

V primeru pozitivne odločitve se določi letnik, v katerem lahko kandidat nadaljuje izobraževanje, oziroma obveznosti, ki jih mora opraviti za dokončanje študija. Ob tem se kandidatu določi tudi pogoje in obveznosti, ki jih mora ponovno ali/in dodatno opraviti, če se je v tem času spremenil akreditiran študijski program, v katerega je vpisan ali ga zaključuje. O tem odloča komisija za študijske zadeve članice ali drug organ, določen s pravili članice.

Glede plačila opravljanja obveznosti glejte prvi odstavek poglavja IV.

Če študent prve ali druge stopnje prehaja v program tako, da se vpiše v prvi letnik, isti (razen prvega) ali nižji letnik kot je bil njegov predhodni vpis, je s tem izkoristil pravico do spremembe študijskega programa. V tem primeru študent nima več pravice niti do ponavljanja niti do dodatnega leta.

Če študent enovitega magistrskega ali doktorskega študijskega programa prehaja v program tako, da se vpiše v prvi letnik, isti (razen prvega) ali nižji letnik, kot je bil njegov predhodni vpis, je s tem izkoristil pravico do spremembe študijskega programa. V tem primeru študent nima pravice do ponavljanja, ima pa pravico do dodatnega leta.

V vseh zgoraj navedenih primerih mora kandidat izpolnjevati pogoje za vpis v začetni letnik študijskega programa.

Študent odda vlogo za prehod med študijskimi programi na podlagi razpisa za vpis, v katerem so določeni roki in postopek.

Vzporedni študij je študij po ločenih programih univerze.

Na vzporedni študij se lahko vpiše študent prve, druge ali tretje stopnje.

Študent študija prve stopnje ali enovitega magistrskega študija se lahko vzporedno vpiše v drug študijski program po uspešno končanem prvem letniku, če izpolnjuje pogoje za vpis na vzporedni študij.

Študent, ki uspešno opravi obveznosti po vseh študijskih programih, dobi ločeno diplomsko listino za vsakega od vzporednih študijskih programov.

 

Prijava na vzporedni študij poteka tako:  

Študent se po objavi razpisa za vpis prijavi na mesta za vzporedni študij po uspešno končanem najmanj 1. letniku prve stopnje ali enovitega magistrskega študija. 

Izbran je lahko ob pogoju, da izpolnjuje pogoje za vpis v prvi letnik izbranega programa in ima:

  • najmanj toliko KT ECTS, kot jih določa študijski program za vpis v 2. ali višji letnik »prvega« študijskega programa,
  • prijava je možna ne samo po končanem prvem letniku, ampak tudi po končanih višjih letnikih, vendar najkasneje ob vpisu v zadnji letnik »prvega« študijskega programa.

Dokazila, ki so potrebna:

  • Potrdilo o vpisu v višji letnik »prvega« študijskega programa,
  • Dokazila o izpolnjevanju vpisnih pogojev za vpis v »vzporedni« program.

Torej v skladu z navedenim, vpis na vzporedni študij (1. stopnja ali enoviti mag. program) ni mogoč po zaključku zadnjega letnika ali v času dodatnega leta (absolventa).

Glede plačila vzporednega študija glejte poglavje IV.

Vpis v dvopredmetni študijski program ni vzporedni študij.

Študij se praviloma zaključi z zaključnim delom, lahko pa tudi na drugačen način, določen s študijskim programom prve ali druge stopnje. Doktorski študij se zaključi z zagovorom doktorske disertacije.

Po zaključenem študijskem programu, diplomant pridobi strokovni (dodiplomski in magistrski študij) ali znanstveni naslov (doktorski študij).

Strokovnega in znanstvenega naslova se ne prevaja v tuje jezike.

Več: Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih

Strokovni oziroma znanstveni naslov se diplomantu odvzame, če se po pridobitvi naslova ugotovi:

  • da je diplomant s prevaro izkazoval zahtevane pogoje za vpis,
  • da diplomant ni opravil vseh obveznosti po študijskem programu,
  • da je diplomant s prevaro izkazoval opravljene študijske obveznosti,
  • da je diplomant pri zaključnem delu (diplomska naloga, magistrska naloga, doktorska disertacija), ki je predpisano po študijskem programu, avtorska dela drugih avtorjev v nasprotju z uveljavljenimi načini citiranja v pomembnem delu prikazal kot svoje lastno delo,
  • da zaključno delo (diplomska naloga, magistrska naloga, doktorska disertacija), ki je predpisano po študijskem programu, v pomembnem delu ni rezultat diplomantovega lastnega dela, njegove ustvarjalnosti in dosežkov.

 2_poglavje.jpg