Na Univerzi v Ljubljani predstavili projekt Kampus Center: rešitev za prostorske težave fakultet in za večjo kakovost življenja v središču mesta

Na Univerzi v Ljubljani so predstavili projekt Kampus Center, v sklopu katerega so študentje Fakultete za arhitekturo UL pod mentorstvom prof. Jurija Sadarja, asist. Ane Kreč in raziskovalca Jureta Hrovata opravili prostorsko preveritev obstoječih objektov s projektno nalogo umestitve programa članic UL v obstoječe stavbe univerze na Aškerčevi cesti po selitvi Fakultete za strojništvo UL in Fakultete za farmacijo UL v novogradnje.

Povod za pripravo prostorske prevetritve je eden največjih investicijskih ciklov Univerze v Ljubljani, v okviru katerega se bosta v novogradnje predvidoma do leta 2027 preselili Fakulteta za strojništvo UL in Fakulteta za farmacijo UL. "Po preselitvi fakultet želimo prenoviti celotno območje fakultet ob Aškerčevi cesti v Ljubljani in tako omogočiti dodatne prostore fakultetam, ki ostajajo na tej lokaciji, torej Naravoslovnotehniški fakulteti UL, Filozofski fakulteti UL in Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo," je pojasnil rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič. V središče kampusa je umeščena centralna tehnična knjižnica in vse knjižnice kampusa,ki so povezane s centralno humanistično knjižnico Filozofske fakultete UL. 

"Ker gre za območje v samem centru mesta in za urbanistično pomembno in zanimivo območje med Foersterjevim parkom in Rimskim zidom, smo se lotili načrta prenove skupaj s profesorji, študentkami in študenti s Fakultete za arhitekturo UL, ki so pripravili celovit predlog prenovitve in tudi oživitve tega pomembnega dela mesta. Verjamem, da bomo z uresničitvijo tega projekta v naslednjih desetih letih pomembni prispevali, ne le k reševanju prostorskih težav fakultet, temveč tudi k lepši podobi mesta in večji kakovosti življenja v središču Ljubljane," je dodal. 

Predstavitve projekta se je udeležil tudi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije, dr. Igor Papič. »Ministrstvo je pozvalo visokošolske in znanstvenoraziskovalne institucije, da nam sporočijo, kakšne so njihove potrebe na področju novogradenj, obnov obstoječih stavb, velike raziskovalne opreme in študentskih domov. Na podlagi tega je bila pripravljena Strategija in akcijski načrt za ozelenitev javne izobraževalne in raziskovalne infrastrukture v Sloveniji do leta 2030. Seznam je narejen, potrebna pa so sredstva v višini skoraj dveh milijard evrov. Zato pripravljamo novelo Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti ter nov zakon s področja visokega šolstva; oba predvidevata boljše financiranje visokošolskih in znanstvenih institucij. To pomeni, da bodo prejele več sredstev in bodo lahko avtonomno odločale o svojih investicijah ter načinu financiranja. Prav tako bodo lahko pripravile večletne investicijske načrte. Univerza v Ljubljani je že zdaj izredno aktivna in uspešna na tem področju,« je izpostavil. 

Univerza v Ljubljani načrtuje v naslednjih petih letih velike investicije, kot so izgradnja novih fakultet za strojništvo, Fakultete za farmacijo UL ter Akademijo za likovno umetnost UL.

Ti premiki bodo še močneje izrazili novo prostorsko ureditev UL znotraj mesta Ljubljane; Kampus Brdo bo postal po številu študentov primerljiv Kampusu Bežigrad, UL ALUO pa bo skupaj z novima mestnima investicijama Cukrarne / galerija za sodobno umetnost / ter Roga /center kreativnih umetnosti / izoblikoval novo umetniško volišče na vzhodu mesta. Prav tako bo to priložnost za območji Aškerčeve ter Erjavčeve, da se v celoti prenovi stavbe ter zunanji javni prostor.

Pregled stanja: Aškerčeva

Trenutno je območje Aškerčeve težko dostopno, zunanji prostor okoli fakultet je v celoti zapolnjen z avtomobili, manjši zeleni žepi so neurejeni in slabo vzdrževani. Foersterjev park je z Rimskim zidom oddeljen od ostalih površin in nekako prezrt s strani mesta kot ena redkih prostih zelenih površin v tem delu mesta. Park ob Rimskem zidu deluje kot kar nekako pozabljena in neizkoriščena javna površina. Dodatno deli ta predel mesta na dva dela prometna, hrupna in težko prehodna Aškerčeva ulica.

Na območju ostajajo Filozofska fakulteta UL, Naravoslovno tehniška fakulteta UL ter Akademija za gledališče, radio, film in televizijo UL. Vse tri Fakultete izkazujejo potrebo po dodatnih površinah za izvajanje svojih učnih in raziskovalnih programov kot tudi željo po združitvi vseh svojih dejavnosti na eni lokaciji – vse tri fakultete imajo programe na dislociranih lokacijah.

Prav tako že zelo dolgo časa išče svoje prostore Centralna tehnična knjižnica, ki trenutno gosti v najetih prostorih v stolpnici TR3. Tudi ta dejavnost potrebuje nove primerne prostore.

Tudi rektorat zaradi širitve svojih dejavnosti potrebuje dodatne prostore in je prisiljen najemati nove površine po mestu.

Pregled stanja: Erjavčeva

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje UL deluje na dveh lokacijah v dotrajanih objektih na Erjavčevi in Dolenjski cesti. Dolgoletna želja po združitvi vseh programov v novi sodobni stavbi se bo zgodila na Roški in lokaciji na Erjavčevi ter Dolenjski se bosta sprostili in dali prostor za nove programe univerze.

Predlagana rešitev

S selitvijo fakultet v novogradnje se odpira nova priložnost za območje Aškerčeve in Erjavčeve. V nalogi smo sistematično preverili trenutno prostorsko situacijo ter dodatne potrebe posameznih fakultet. Prav tako smo analizirali obstoječe objekte in njihove prostorske značilnosti in potenciale oziroma primernost umestitve novih programov.

Prav posebno pozornost pa smo usmerili tudi v zunanji prostor med stavbami, ki je trenutno popolnoma degradiran in neizkoriščen.

Pri nalogi smo sledili naslednjim štirim ciljem in vsako odločitev preverjali skozi to perspektivo, in sicer:

1. Ničelni ogljični odtis ter trajnostna gradnja / potresna in energetska sanacija, obnovljivi viri energije, dostopnost in mobilnost
2. Prostorska povezava med fakultetami
3. Povezava z mestom preko javnega prostora in skupnih programov
4. Ustvariti fleksibilen in odprt akademski prostor

Na podlagi preveritve je mogoče ugotoviti, da je prostorske težave in konsolidacijo programov fakultet in akademije mogoče rešiti s preureditvijo izseljenih objektov članic UL ter morebitnimi novogradnjami znotraj območja Aškerčeva.

Strategije urejanja zunanjega javnega prostora, UL in MOL

Ključno pri naporih za vzpostavitev Kampusa center je naslavljanje problematike odprtega javnega prostora med stavbami fakultet, ki je trenutno zelo degradiran, zato predlagamo:

1. nov mobilnostni pristop – parkirna mesta samo za dostavo in gibalno ovirane ter vzpostavitev HUB-a za kolesa z mrežo univerzitetnih kolesarskih poti in univerzitetnim kolesom kULo^© za vse študente in zaposlene UL,
2. umiritev prometa Aškerčeva Zoisova,
3. vzpostavitev osi Rimski zid – Trg republike,
4. ureditev zelenih površin Foersterjev park in Park ob Rimskem zidu.