Univerza in njene prihodnosti: Univerza in nova družbena pogodba

Izhodišče prvega sklopa z naslovom Univerza in nova družbena pogodba je bilo poročilo organizacije UNESCO “A new social contract for education”. Nova družbena pogodba zahteva pospešeno delovanje univerz, ki se bodo znale odzvati na izzive našega stoletja. To delovanje mora ohraniti vrednost in pomembnost institucionalne ureditve izobraževanja, vendar s premisleki o novih povezavah med in znotraj institucij ter o drugačnih vlogah v družbi – v lokalni in globalni perspektivi. Razvoj visokega šolstva bi moral slediti odprtemu izobraževanju, skupnemu dobremu, vključenosti, socialni pravičnosti in varovanju človekovih pravic. Izobraževanje, usposabljanje ter raziskovanje pa bi morali biti obravnavani kot javno in skupno dobro.

"Namen današnjega srečanja je, da v slovenskem univerzitetnem, visokošolskem pa tudi srednješolskem in osnovnošolskem prostoru spregovorimo o prihodnosti univerze in izobraževanja. Naša naloga je, da poskušamo postaviti prve okvire in izhodišča za nadaljnjo razpravo," je uvodoma pojasnila prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat, prorektorica za študijske in študentske zadeve in vodja pilota NOO_Ultra. Poudarila je pomen nove družbene pogodbe in izdelovanja dialoških, odzivnih, kreativnih in inovativnih smernic za prihodnje poslanstvo univerz.

Rektor prof. dr. Gregor Majdič je izpostavil pomembno vlogo univerz pri reševanju svetovnih problemov, kot so klimatske spremembe, vse večje razlike med revnimi in bogatimi, migracije in številni drugi, ki ogrožajo življenje na planetu. "Univerze moramo odigrati vodilno vlogo z izobraževanjem mladih in odkrivanjem novega znanja, kako rešiti te probleme in ustvariti boljšo družbo za vse prebivalce našega planeta. Tovrstne konference so pomembne, saj se lotevajo ključnih vprašanj, med drugim tudi tega, kako še izboljšati vlogo univerz,” je še poudaril.
“Pobuda Unesca prihaja ob pravem trenutku, saj je v okviru priprave nove zakonodaje namreč tudi krepitev osnovnega poslanstva univerz. Prihodnost sooblikuje tudi slovenska visokošolska skupnost, če bo imela vizijo in pogum,” je izpostavil Urban Kodrič z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič je spomnila, da so v okviru Načrta za okrevanje in odpornost potrdili sofinanciranje projekta Posodobitev pedagoških in študijskih programov, katerega namen je strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju opremiti s kompetencami, ki jih potrebujejo za soočanje z aktualnimi izzivi in izzivi v prihodnosti.
Osrednji govorec dogodka, dr. Keith Holmes, sicer znanstveni koordinator Unitwin/UNESCO Prihodnost učenja in inovacij, je tekom predavanja z naslovom Premislek o visokem izobraževanju za pravično in trajnostno prihodnost, predstavil pomembnost izobraževanja kot človekove pravice in javne dobrine za razvoj posameznikov in družbe. “Naš svet se nahaja na prelomni točki, saj lahko nadaljujemo z netrajnostnimi praksami ali pa končno spremenimo pot. Znanje in izobraževanje bi morala biti osnova, zato potrebujemo tudi novo družbeno pogodbo, katere cilj je drugačna in bolj trajnostna izobrazba,” je pojasnil. Med drugim je opozoril na to, da je nujno, da si univerze zamislijo svoje prihodnosti izobraževanja, sicer bodo to namesto njih storili drugi. V okviru nove družbene pogodbe je izpostavil tudi nove koncepte razvoja, kot so socialna in kulturna raznolikost, vključevanje, akademska svoboda, integriteta in etika, akademska odličnost in kritično razmišljanje.

Prof. dr. Antonio Novoa z Inštituta za izobraževanje Univerze v Lizboni in vodja komisije za pripravo raziskav Mednarodne komisije za prihodnosti izobraževanja je v okviru predavanja še posebej izpostavil razlike med novimi koncepti in koncepti, ki so tekom bolonjske reforme pridobili legitimnost in se integrirali v samo kulturo institucij. Bolonjska reforma narekuje akademsko odličnost, zaposljivost, konkurenčnost, učinkovitost in podjetništvo, vendar pa znotraj naštetih konceptov še vedno obstaja prostor za razmislek o drugačni organizaciji institucionalnega izobraževanja v visokem šolstvu, zato je pomembno, da premislimo smer, v katero želimo zapeljati poslanstvo univerz.

Izpostavil je novo razumevanje pedagogike v smeri razumevanja in organiziranja učenja kot odprtega in bolj raznolikega izkustva ter izmenjevanje vlog med učitelji in učenci. Navezal se je tudi na pomen same vsebine, prilagajanja in povezovanja različnih strok ter podajanje vsebine skozi različne organizacijske oblike. Poleg naštetega pa je ključno preizprašati tudi aktualne koncepte šole, družbe in pedagoškega kadra. “Ali smo pripravljeni vložiti več truda v sožitje in sodelovanje med izobraževalnimi institucijami in skupnostjo, v kateri živijo in delajo ter med različnimi vrstami izobraževalnih institucij? Ali smo pripravljeni preseči fragmentacijo izobraževanja po stopnjah, vrstah, vsebinah, pristopi? Ali smo pripravljeni dojeti univerzo kot soodgovorno za motivacijo in pripravo za aktivno in odgovorno državljanstvo?,” je navzoče pozval k premisleku. Te je tudi opomnil, da je univerza na dobri poti, če ne deluje po tujih sistemih in ne povzema njihove logike, temveč ubere svoje specifične načine in pristope, ki predstavljajo njeno poglavitno nalogo in vrednost.

Na okrogli mizi, katere namen je bil prav tako spodbuditi razmislek o novi družbeni pogodbi in agendi univerz, je podoktorska raziskovalka dr. Amalia Rossi, ki deluje na Katedri UNESCO za vodo in trajnostni razvoj in Center za okoljsko humanistiko, poudarila pomen upoštevanja interdisciplinarnosti in nujnost vlaganja v dopolnjevanje disciplin ter komunikacije med njimi. “Težave v povezovanju tako imenovanih mehkih in trdih znanosti je treba preseči, saj niti trda niti mehka znanost ne zmoreta zajeti in pojasniti vsega, če delujeta ločeno” je uvodoma opozorila. 

Prof. dr. Snježana Prijić-Samaržija, predsednica Rektorskega foruma za jugovzhodno Evropo in Zahodni Balkan ter rektorica Univerze na Reki, je prav tako opomnila na nujnost transformacije univerz v smeri večje interdisciplinarnosti in na izstop univerz izza svojih slonokoščenih zidov. “Univerze seveda potrebujejo odlične zdravnike, pravnike in vse ostale eksperte, vendar je poleg naštetega pomembno kultivirati tudi senzibilne posameznike, ki bodo ravno zaradi te lastnosti še boljši. Trajnost moramo razumeti v najširšem smislu, razumeti in misliti jo moramo tudi skozi enakost in okolje,” je pojasnila in izpostavila vlogo univerze kot centra demokracije. “Potrebno je premakniti agendo od tekmovalnosti do sodelovanja. Nekaj je, da si tekmovalen s svojim strokovnim znanjem, drugo pa je, kako to odličnost pravzaprav meriti. To vse pogosteje postaja posel, a na tej točki bi morale univerze izstopiti,” je še povedala. Omenila je tudi drugačne želje in prioritete mlajših generacij, ki se jih morajo univerze zavedati in se jim prilagoditi, a hkrati obdržati svoje ključne vrednote ter jih misliti v okviru nove družbene pogodbe. 

Prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru, je poudaril, da se morajo univerze poleg izobraževanja osredotočiti tudi na novo tehnologijo ter pozitivne in negativne spremembe, ki jih ta prinaša: “Umetna inteligenca je danes zmožna delovati na nivoju intelektualnega ponavljanja, univerze pa morajo svet inspirirati z mišljenjem”. Spomnil je tudi na to, da imajo univerze nadvse pomembno nalogo vzgajanja boljših in aktivnih državljanov, predvsem pa se morajo odpreti navzven in postati bolj razumljene znotraj širše javnosti.

Univerza in nova družbena pogodba je bila izvedena v okviru projekta UL za trajnostno družbo - ULTRA, ki ga sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropska Unija - NextGenerationEU. 

Foto: STA

Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropska unija – NextGenerationEU.