Evropske raziskovalne infrastrukture

Univerza v Ljubljani (v nadaljevanju UL) opravlja infrastrukturno podporo preko infrastrukturnega programa Univerze v Ljubljani »Mreža raziskovalnih infrastrukturnih centrov UL« (v nadaljevanju: MRIC UL), ki vključuje 34 infrastrukturnih centrov znotraj 13 članic UL (Biotehniška fakulteta, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za družbene vede, Elektrotehniška fakulteta, Filozofska fakulteta, Fakulteta za farmacijo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakulteta za matematiko in fiziko, Fakulteta za strojništvo, Medicinska fakulteta, Naravoslovnotehniška fakulteta, Veterinarska fakulteta) in rektorata ter preko raziskovalne opreme, ki je delno sofinancirana iz Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Podrobna predstavitev MRIC UL 2015-2020

Infrastrukturni program ima pomembno vloga pri podpori sodelovanja pri mednarodnih infrastrukturnih projektih in zrelih infrastrukturah ESFRI, ki jih izvajajo naše naslednje članice preko svojih infrastrukturnih centrov UL FDV (CESSDA in ESS), UL FFA (EATRIS), UL MF (ELIXIR in SIMBION/Euro-Bioimaging) in UL FKKT (E-RIHS).

Organizacija nacionalnih vozlišč mednarodnih infrastrukturnih projektov ESFRI temelji na strateškem povezovanju partnerjev in vzpostavitvijo sistema za dostopanje do informacij. Prav tako omogoča izvajanje neodvisnih raziskav in temelji na odprtem iskanju partnerjev v podjetjih oz. industriji.

UL si je s tem dvignila konkurenčnosti, saj je vloga nacionalnega vozlišča tudi promocija nacionalnih centrov in ekspertiz v evropskem prostoru, doseganje komplementarnosti ter iskanje sinergij za skupne nastope v mednarodnih programih ter usmerjanje nacionalnih vlaganj v veliko raziskovalno infrastrukturo.

Projekt CESSDA predstavlja organizacijsko in strokovno nadgradnjo podatkovne infrastrukture na področju družboslovja. Izkorišča možnosti sodelovanja nacionalnih organizacij, teritorialno zadolženih za skrb za podatke, na ravni Evrope tako, da se poveže delo na razvojnih projektih, pri implementaciji standardiziranih rešitev pri ravnanju s podatkovnimi gradivi in s poenotenjem ravni kakovosti zagotavljanja storitev.

Projekt ESS v Sloveniji zagotavlja kakovostne mednarodno primerljive podatke s področja družboslovja za več kot 150.000 uporabnikov po svetu in več kot 4.500 uporabnikov v Sloveniji.

Raziskava ESS-ERIC predstavlja eno najboljših družboslovnih raziskovalnih infrastruktur v evropskem merilu. Vzpostavlja podatkovne vire za znanstveno ugotavljanje dinamike socialne klime v spreminjajoči se Evropi. Instrument raziskave je anketni vprašalnik, ki meri stališča, ravnanja in pogoje življenja prebivalstva v Evropi z več sto kazalniki in zagotavlja popolno primerljivost podatkov za več kot 30 evropskih držav na različnih področjih življenja (osebna in družbena dobrobit, blaginja, vrednote, zaupanje v institucije, ocena delovanja družbenih podsistemov, razmerje delo-družina, ekonomska morala, ipd.).

Cilj projekta EATRIS je vzpostavitev vrhunske mednarodne infrastrukture za translacijsko raziskovanje biomedicine, vključno s farmacijo. Spodbuja inovativnost in vizijo iskanja novih poslovnih priložnosti na področju biomedicinskih raziskav, razvoja zdravil in optimizacije učinkovitosti uporabe zdravil ter omogoča lažjo, boljšo in učinkovitejšo integracijo posameznih raziskovalcev in raziskovalnih središč po Evropi.

Projekt ELIXIR predstavlja izgradnjo in vzdrževanje trajne infrastrukture za biološke informacije v Evropi, za podporo raziskavam ved o življenju, njihovega prenosa v medicino in okolje, v bio-industrijo in v družbo nasploh. V okviru ELIXIR se pridobivajo osnovni in specializirani biološki podatki, dostopna so orodja in servisi za integracijo podatkov različnih izvorov, zelo aktivna pa je tudi dejavnost šolanja za različne uporabnike.

Konzorcij raziskovalne infrastrukture SiMBioN (angl. Slovenian Multimodal Bioimaging Node) sestavljajo infrastrukturni centri in raziskovalne skupine, ki se ukvarjajo s slikovno analizo bioloških materialov. Temeljno poslanstvo konzorcija za slikovno analizo bioloških materialov je omogočanje dostopa do uporabe vrhunske tehnologije na področju biološkega, biokemijskega in medicinskega slikanja domačim in tujim zainteresiranim uporabnikom tako iz raziskovalnih organizacij kot tudi industrije in kliničnim oddelkom humane in veterinarske medicine.

E-RIHS (angl. European Research Infrastructure for Heritage Science) je Evropska raziskovalna infrastruktura za dediščinsko znanost. V okviru te distribuirane (razpršene) raziskovalne infrastrukturne mreže za podporo znanosti za interpretacijo, ohranjanje in upravljanje kulturne dediščine.

Univerza v Ljubljani kot izvajalka preko svojih članic sodeluje še v mednarodnih infrastrukturi: CLARIN, ki  je namenjena obsežnemu in lahko dostopnemu hranjenju jezikovnih virov in tehnologij, ki zajema jezike držav članic in jezike, ki jih v državah članicah poučujejo ali so pomembni zaradi migracijskih tokov. LifeWatch, ki je zasnovana za podporo raziskovanju varstva, upravljanja in trajnostne uporabe biotske raznovrstnosti in ekosistemov. EPOS, ki je namenjena spremljanju in opazovanju geofizičnih in potresnih pojavov. V projektu PRACE, ki je odgovor Evrope na potrebe po vse večji računski moči v znanosti in industriji, ki je ni več moč optimalno zagotoviti le s kupovanjem zmogljivejših računalnikov in DARIAH, ki na področju umetnosti ter humanistike v Evrope omogoča in spodbuja primerjalne mednarodne in med-disciplinarne digitalne raziskave na teh področjih. Od leta 2023 dalje pa UL kot partner sodeluje tudi v nacionalnem konzorciju za evropsko infrastrukturo Instruct-ERIC za področje strukturne biologije.