Mednarodne rangirne lestvice

Na Univerzi v Ljubljani (UL) vzporedno z zagotavljanjem kakovosti (ang. quality assurance) uporabljamo tudi pristop izboljševanja kakovosti (ang. quality enhancement), ki se osredotoča predvsem na notranje dejavnike krepitve kakovosti oziroma na dejavnike razvoja visokošolskega zavoda. V veliki meri se tako zanašamo na tradicionalni komponenti zunanjega zagotavljanja kakovosti:

• na zunanje akreditacije in evalvacije študijskih programov in zavoda ter
• spremljanje rangiranja univerze, njenih programov ter področij na globalnih rangirnih lestvicah univerz in študijskih področij. 

Rangirne lestvice so zasnovane na številnih kazalnikih, na podlagi katerih se posamezni univerzi oziroma študijskemu področju dodeli določeno število točk, ki temelji na kompleksnem ozadju. Kljub temu večina lestvic kot približek za ocenjevanje celovite kakovosti v večji meri upošteva predvsem kazalnike, povezane z raziskovanjem (EUA, 2020).

Rangirne lestvice spremljajo kazalnike na različne načine (javno dostopni podatki, ankete, podatki, pridobljeni neposredno od univerz) ter jim pripisujejo različno težo. Samo število točk in s tem rangirno mesto je v veliki meri odvisno od izbranih kazalnikov, višine deleža vrednosti posameznega kazalnika v odnosu do celote, uporabljene statistične metode za obdelavo podatkov ter zanesljivosti pridobljenih podatkov. Če bi se potemtakem na primer le vrednost deleža istih kazalnikov zvišala/znižala, bi to lahko znatno vplivalo na samo rangirno mesto. Pri interpretaciji položaja in sprememb na rangirnih lestvicah je zato treba upoštevati njihovo metodologijo.