Pogosta vprašanja

Prenos znanja je proces, preko katerega raziskovalni dosežki preidejo iz Univerze v družbo. Na Univerzi v Ljubljani se s tem ukvarja Pisarna za prenos znanja (PPZ). Proces zajema: 

• razkritje in prevzem izuma oz. druge intelektualne lastnine,
• pravno zaščito intelektualne lastnine,
• razvoj in komercializacijo.

Vaše sodelovanje je bistveno za uspeh procesa prenosa znanja. Pomagate lahko tako, da: 

• zgodaj stopite v stik s PPZ - lahko vam pomagamo prepoznati intelektualno lastnino, ki jo je vredno ščititi in tržiti,

• pred vložitvijo patentne prijave ne razkrivajte raziskovalnih dosežkov,

• vključite PPZ v pogovore, ko se o izumih pogovarjate s tretjimi osebami - brez pogodbe o nerazkritju podatkov ne razpravljajte o svojih dosežkih,

• razumete, da postopek patentne zaščite lahko traja več let,

• razumete, da trženje intelektualne lastnine ni enosmeren proces,

• ažurno obveščate PPZ o prihajajočih publikacijah in stikih v zvezi s svojo intelektualno lastnino,

• vključite PPZ v pripravo pogodbe pri projektih, kjer bo potencialno nastajala intelektualna lastnina.

Vsakemu prevzetemu izumu je dodeljen skrbnik v Pisarni, ki z izumitelji sodeluje pri nadaljnjih korakih. Po potrebi vključuje tudi druge sodelavce iz Pisarne, zunanje mentorje in strokovnjake (npr. patentnega zastopnika).

Pomembno je, da izumitelj sodeluje s Pisarno za prenos znanja, pomaga z dodatnimi pojasnili in opisi ter jasno izrazi svoj namen in cilj bodočega upravljanja izuma (ali želi izumitelj še naprej aktivno sodelovati pri prenašanju izuma na trg ali razmišlja o samostojni podjetniški poti itd.). 

Pisarna se o zaščiti in trženju odloča skupaj z izumitelji.

Raziskovalni dosežki in ugotovitve postanejo zdravila, prodorne tehnološke rešitve in produkti, ki spreminjajo svet šele takrat, ko preidejo iz laboratorijev in se srečajo z uporabniki in s trgom.

Sodelovanje s podjetji (in drugimi deležniki) vam omogoča stike in dostop do ljudi, sredstev in procesov, ki so ključni za:

• uporabo raziskav v praksi,
• ohranjanje aktualnosti vašega pedagoškega in raziskovalnega dela,
• nove ideje in izzive, ki prihajajo neposredno iz družbe,
• vpliv na javno mnenje in politiko,
• privabljanje najboljšega kadra.

Univerza v Ljubljani preko Pisarne za prenos znanja spodbuja in pomaga pri sodelovanju z gospodarstvom. Sodelovanje poleg vpliva na družbo, izboljšuje ekonomski položaj Univerze in članic, kar pomeni tudi boljšo raziskovalno opremo, večji ugled raziskovalca in Univerze v družbi, stabilnejši razvoj ter ne nazadnje tudi privabljanje perspektivnih študentov in osebja.

Pri službenem izumu so pomembne zlasti okoliščine nastanka izuma; gre namreč za izum: 

• ki ga ustvari izumitelj med trajanjem delovnega razmerja pri Univerzi v Ljubljani pri izpolnjevanju pogodbe o zaposlitvi oziroma pri izpolnjevanju nalog, ki jih zahteva Univerza ali na podlagi posebne pogodbe, sklenjene med izumiteljem in Univerzo ali članico Univerze (neposredni službeni izum); 
• ki je ustvarjen pri opravljanju poklica, če so k nastanku izuma večinoma pripomogle izkušnje, ki si jih je izumitelj pridobil na delovnem mestu ali z uporabo sredstev, ki mu jih je Univerza dala na razpolago (posredni službeni izum).

Izumitelj je oseba, ki je s svojim intelektualnim vložkom ustvarila izum ali skupaj z drugimi soizumitelji prispevala k njegovemu nastanku. Prijavitelj je oseba, ki je navedena v patentni prijavi in ki ob uspešni registraciji patenta postane imetnik oziroma nosilec (pravic iz) patenta.

Izumitelj je lahko prijavitelj patenta, ni pa to nujno. To zlasti ne bo veljalo pri službenih izumih, na katerih je delodajalec (npr. Univerza v Ljubljani) prevzel pravice na izumu, ter v drugih primerih, kjer je ali po zakonu ali s posebno pogodbo imetništvo pravic na izumu drugače urejeno. Patent se lahko podeli na ime osebe, ki ni izumitelj, če ji pripadajo pravice iz patenta (npr. Univerzi kot delodajalcu izumitelja ali drugi osebi, npr. investitorju, ki je finančno prispeval k nastanku izuma, na podlagi posebne pogodbe).

Na podlagi (1) izpolnjenega obrazca za prijavo izuma/know-howa/računalniškega programa Pisarna za prenos znanja Univerze v Ljubljani pripravi (2) oceno potenciala izuma, tako z vidika pravnega zavarovanja s pravicami industrijske lastnine kot tudi njegov tržni potencial. Za tem svojo (3) strokovno oceno izuma poda še članica in, če se slednja tako odloči, tudi zunanji strokovnjak z zadevnega področja. Sledi (4) obravnava izuma na seji Komisije za inovacije Univerze v Ljubljani. Če izum izkazuje potencial, (5) rektor izda sklep o prevzemu izuma. Opisan postopek je podrobneje urejen v Pravilniku o upravljanju s pravicami industrijske lastnine na Univerzi v Ljubljani. 

O izumu morajo Univerzo v Ljubljani (Pisarno za prenos znanja) preko obrazca za prijavo izuma/know-howa/računalniškega programa/družbene inovacije obvestiti: 

• zaposleni, če je intelektualna lastnina nastala pri izpolnjevanju nalog zaposlitve oz. so k nastanku pretežno pripomogle izkušnje pridobljene na UL,

• študenti, če gre za rezultat njihovega dela pri izvajanju študijskih obveznosti na Univerzi v Ljubljani oziroma so pri tem uporabljali sredstva Univerze v Ljubljani,

• osebe, ki so z UL v drugem pogodbenem razmerju (npr. gostujoči učitelji, sodelavci na projektih, …), če je industrijska lastnina rezultat njihovega pogodbenega dela ali če so pri nastanku izuma ali druge industrijske lastnine uporabili sredstva Univerze.

Kadar je izum nastal kot rezultat vašega dela na Univerzi v Ljubljani oz. če ste pri razvoju izuma uporabljali sredstva Univerze v Ljubljani (npr. laboratorijsko opremo, material, …) je treba o izumu obvestiti Pisarno za prenos znanja Univerze v Ljubljani. Če dvomite, ali gre za potencialno inovacijo ali ne, se posvetujte s Pisarno za prenos znanja ali ambasadorji prenosa znanja.

Če želite svoj izum zavarovati s patentom, ga najprej poskušajte oceniti sami, pri tem pa upoštevajte vse pogoje za pridobitev te pravice. Patent se podeli za izum s slehernega področja tehnike, ki mora biti nov, na inventivni ravni in industrijsko uporabljiv.

Iz te opredelitve izhajajo štirje temeljni elementi, ki morajo biti izpolnjeni, če želimo pridobiti patent: 

1. izum je s področja tehnike,
2. novost,
3. inventivnost,
4. industrijska uporabljivost.

Novost izuma je pomemben kriterij v postopku pridobitve patenta. Izum je nov, če ni vključen v stanje tehnike. V stanje tehnike pa se šteje vse, kar je bilo pred datumom vložitve patentne prijave dostopno javnosti z ustnim ali pisnim opisom, z uporabo ali kakor koli drugače. V stanje tehnike je prav tako vključena vsebina prijav, vloženih pred datumom vložitve vaše ali naše patentne prijave. Zato velja: kdor prvi prijavi, prvi dobi!

Novost je dobro preveriti z iskanjem po različnih bazah: 

• patenti: EspaceNet. Kako iskati v bazah s patenti (navodila)? 

• modeli: DesignView. Kako iskati v bazah z modeli (navodila)? 

• znamke: TMView. Kako iskati v bazah z znamkami (navodila)? 

• druge baze: Google Scholar, Google patents, Linknovate …

Za razkritje javnosti veljajo vsi primeri, kjer je tako ali drugače, v manjšem ali večjem številu, prisotna javnost, ki se seznanja z vašim izumom oziroma inovacijo, npr: zagovori diplomskih in magistrskih nalog ali doktorskih disertacij, objave člankov in drugih publikacij, predstavitve na konferencah, seminarjih ali sejmih, pogovori ali pogajanja z morebitnimi poslovnimi partnerji oziroma vlagatelji itd. Izumitelj(i) in/ali prijavitelj(i) sami morajo biti pazljivi in skrbno varovati svojo inovacijo kot zaupno, vse dokler ne vložijo patentne prijave. Prezgodnje razkritje javnosti ogrozi ali celo prepreči pridobitev patenta, pogosto prav zaradi nepazljivosti izumitelja ali prijavitelja samega. Če ste v dvomih ali nekaj predstavlja razkritje javnosti in še niste oddali prijave, se posvetujete s Pisarno. Prijava izuma/inovacije NE pomeni razkritja javnosti, prav tako pa s tem izum še ni pravno zavarovan. 

Ne. Najprej poskrbite za pravno varstvo (vložitev patentne prijave), šele nato svoj izum objavite. Vložitev patentne prijave vam ne preprečuje objavljanja in/ali trženja izuma, vendar pa objava pred vložitvijo patentne prijave preprečuje podelitev patenta. Za izpolnitev pogojev za pridobitev patenta je torej pomemben  časovni vrstni red. 

Ne. Objavljanje in patentiranje sta v celoti kompatibilna, če je patentna prijava vložena pred objavo članka ali katero koli drugo obliko razkrivanja javnosti.

Izpolnitev in predložitev obrazca za prijavo izuma/know-howa/računalniškega programa ne pomeni, da je s tem vaš izum zdaj pravno zavarovan oziroma da je bila vložena patentna prijava. Obrazec je le razkritje službenega izuma Pisarni za prenos znanja.

• Glejte tudi vprašanje "Kdo poskrbi za pravno varstvo izuma/inovacije?". 

Zagovor in objava zaključnega dela štejeta kot javno razkritje. Zato je pomembno je, da že pred zagovorom zaključnega dela poskrbite za pravno zavarovanje izuma. Priporočljivo je, da v takih primerih čim prej obvestite Pisarno, da bo ta lahko pravočasno poskrbela za pravno zavarovanje. Če tega ni mogoče zagotoviti, je izjemoma mogoče zaprositi za začasno nedostopnost zaključnega dela v skladu s Pravilnikom o preverjanju podobnosti in začasni nedostopnosti vsebine. 

Postopke pridobitve pravnega varstva in vzdrževanja pravic industrijske lastnine vodi Pisarna za prenos znanja Univerze v Ljubljaniv sodelovanju z izumitelji in članico. Pisarna za prenos znanja po prejemu obrazca za prijavo izuma povabi izumitelje na sestanek, kjer se vse strani o izumu, njegovem tržnem potencialu in smiselnosti ustreznega patentnega varstva pogovorijo in skupaj dogovorijo za ustrezno pravno zavarovanje. 

Po prevzemu Pisarna za prenos znanja sproži postopek pridobitve patenta. Najprej poišče primernega patentnega zastopnika, nato pa z izbranim patentnim zastopnikom v sodelovanju z izumiteljem pripravi patentno prijavo in poskrbi za vložitev na želeni patentni urad.

Pri odločitvi, kje je pomembno zavarovati izum s patentom – ali bo to samo v Sloveniji ali (tudi) v tujih državah –, izhajamo iz t. i. načela teritorialnosti: patent velja samo v državah, kjer je bil podeljen. Ob pripravi strategije pravnega zavarovanja izuma je zato treba oceniti, v katerih državah oziroma regijah bi vaša inovacija dosegla največji tržni uspeh. Tam jo je treba najprej zavarovati.

Običajno je patent podeljen po 3 do 5 letih.

Patentna prijava je kompleksen dokument, ki zahteva specifično pravno in tudi strokovno-tehnično znanje, zato jo pripravimo v sodelovanju s patentnim zastopnikom. Izumitelj pripravi opis izuma, patentne zahtevke pa oblikuje patentni zastopnik. Celotno komunikacijo in dogovarjanje s patentnim zastopnikom vodi Pisarna za prenos znanja.

Na patentnih prijavah, katerih predmet so službeni izumi Univerze, se kot prijavitelj navede Univerza (in ne posamezna članica Univerze), vselej pa se v patentni prijavi kot izumitelji navedejo osebe, ki so ustvarile izum (vključno s tistimi, ki niso zaposlene na Univerzi).

Eden izmed ciljev Pisarne za prenos znanja je najti ustreznega poslovnega partnerja, ki bo izume oziroma inovacije, nastale na Univerzi v Ljubljani, primerno tržno izkoristil in s tem ustvaril dodano vrednost – izumu, svojemu podjetju in trgu. 

Tudi v tej fazi upravljanja izuma je nujno sodelovanje med Pisarno za prenos znanja in izumitelji. Primernega poslovnega partnerja bo lažje najti tudi s povezavami izumiteljev v akademski sferi in gospodarstvu. Treba je omeniti, da iskanje primernega partnerja ni preprost in hiter proces, saj lahko včasih traja tudi nekaj mesecev ali celo let; odvisno od stanja na trgu in pripravljenosti podjetij za investiranje. Treba je torej ostati potrpežljiv, vztrajen in odločen. 

Poslovne partnerje lahko pridobimo po različnih poteh in z raznimi sredstvi, na primer s: 

• pripravo in razdeljevanjem promocijskega materiala;

• pripravo predstavitev in tako imenovanih »pitchev« pred morebitnimi partnerji in investitorji; 

• pripravo tehnoloških ponudb; 

• neposrednim iskanjem partnerjev v gospodarstvu, na konferencah, sejmih, prek sestankov B2B in R2B; 

• objavo raziskav/izumov na naši spletni strani. 

"Freedom to Operate" ali na kratko FTO je analiza zmožnosti uporabe lastnega patenta, ne da pri tem kršimo patentne pravice drugih. FTO vključuje iskanje v patentnih bazah, kjer preverimo, ali naš produkt, proces ali storitev, posega v katerega izmed že podeljenih patentov ali katero vloženo patentno prijavo. 

Preko FTO preverjamo ali obstajajo potencialne ovire pri komercializaciji produkta ali tehnologije. Ugotovitve nam razjasnijo dejansko stanje na področju tehnologije, ki jo želimo ali tržiti ali testirati. Tako preprečimo ali vsaj zmanjšamo tveganje, da bi kršili intelektualno lastnino tretje osebe. FTO je zato uporabna ob dizajnu končnega izdelka, saj nam omogoča, da izkoristimo lasten patent, pri tem pa pazimo, da je produkt zasnovan tako, da ne posega na področje drugih patentov.  

• pravno varstvo intelektualne lastnine,

• pomoč pri prepoznavanju priložnosti za razvoj in trženje intelektualne lastnine

• spodbujanje podjetnosti in urejanje pogojev za podjetne raziskovalce,

• urejanje razmerij in pogodb (npr. soglasje za odcepljeno podjetje, licenčna pogodba itd.),

• povezovanje z gospodarstvom,

• povezovanje z LUI in drugim podpornim okoljem.

Ljubljanski univerzitetni inkubator (LUI) je podporna točka za inovativne idejnike in startupe, ki iščejo pomoč pri razvoju svoje poslovne ideje, ter za posameznike s tehnološkimi inovacijami iz akademskega ali raziskovalnega okolja, ki potrebujejo podporo pri komercializaciji svojih izumov. Na LUI-ju lahko pridobiš mentorstvo, strokovno znanje ter pomoč pri vzpostavljanju stikov s korporacijami in potencialnimi investitorji. Dodatno te usmerjajo in ti pomagajo pri vključevanju v različne evropske programe, kot so EIT Health, EIT Urban Mobility, EIT Raw Materials, Digivitality in DeepTech Alliance, ki ti nudijo dostop do specializiranih podjetniških znanj, finančnih virov in mreženja na mednarodni ravni.

Licenčna pogodba pomeni dovoljenje za gospodarsko izkoriščanje predmeta licence tretji osebi, ki do tega sicer ni upravičena. Imetnik pravice – dajalec licence – še naprej ostane imetnik, drugi stranki (pridobitelju licence) pa omogoči le uporabo predmeta licenčne pogodbe. Obseg tega dovoljenja določita stranki v medsebojnih pogajanjih in na koncu v sami pogodbi. Predmet licenčne pogodbe so lahko pravice industrijske lastnine (patent, znamka, model), prijave teh pravic (npr. patentna prijava), software (računalniški program) in know-how.

S pogodbami o prenosu pravic intelektualne lastnine se imetništvo nad pravicami industrijske lastnine oziroma znanjem/tehnologijo prenese z ene osebe na drugo. Tipičen primer pogodbe o prenosu je prodajna pogodba. Stranki sta odsvojitelj (npr. prodajalec) in pridobitelj (npr. kupec), ki po sklenitvi pogodbe postane novi imetnik pravice oziroma drugega predmeta pogodbe o prenosu. Velikokrat pa se stranki hkrati dogovorita še o t. i. povratni licenci – prejšnji imetnik (odsvojitelj, prodajalec) torej pridobi licenco za uporabo predmeta pogodbe. 

Po navadi se Univerza za tovrstno pogodbo odloči, če znanja oziroma pravice ne namerava tržiti sama po lastnih kanalih in z lastnimi sredstvi. Poleg tega ji tak prenos zagotavlja takojšen denarni priliv. Po uspešnem pogodbenem prenosu pravice oziroma znanja je treba poskrbeti še za vpis novega imetnika v register pri pristojnem uradu za intelektualno lastnino, kadar se to zahteva skladno z zakonodajo.

S prihodkom iz licenčne pogodbe ali pogodbe o prenosu (prodaji) pravic intelektualne lastnine (tudi inovacijski prihodek) se najprej pokrijejo stroški zavarovanja intelektualne lastnine (npr. pristojbina za patentno prijavo, stroški storitev patentnega zastopnika). Preostanek se deli med izumitelje, članico in Univerzo, in sicer po naslednjem ključu: 10–30 % Univerza, 30–50 % članica Univerze in 40 % izumitelj(i). Del prihodka, ki ga prejme Univerza, je namenjen razvoju in širitvi aktivnosti v zvezi s prenosom univerzitetnega znanja v gospodarstvo.

Kadar več partnerjev ali izumiteljev, zaposlenih v različnih institucijah ali organizacijah, prispeva k nastanku rezultatov oziroma izuma, sodelujoči partnerji oziroma institucije (kot delodajalci) sklenejo pogodbo o skupnem izumu. Tovrstna pogodba se navadno sklene po zaključku projekta, njen ključni del pa je dogovor o skupnem imetništvu izuma.

V pogodbi se partnerji dogovorijo zlasti o naslednjih temeljnih točkah: 

• delitev imetništva (določi se delež posameznega partnerja glede na materialne, finančne in inovativne prispevke), določi se tudi razmerje deležev prihodkov iz pravic intelektualne lastnine; 

• način in obseg pravnega zavarovanja (vrste pravnega varstva, geografska določitev zaščite); 

• izbira partnerja za koordiniranje in vodenje postopkov pravnega varstva, določitev razdelitve stroškov varovanja in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine; 

• pravice izkoriščanja izuma (oz. nadgradenj, prodaje oz. licenciranja). 

Izraz "spin-out ali spin-off " uporabljamo za novo podjetje, ki nastane kot rezultat raziskovalnega dela znotraj Univerze. Ta nova entiteta se "odcepi" (ang. spin out ali spin off) od Univerze (običajno laboratorija oz. raziskovalne skupine) z namenom trženja in komercializacije tehnologije, izdelkov ali storitev, ki so bili razviti v okviru raziskovalnega projekta in so prerasli okvir raziskovalne ustanove. Spin-out podjetje izkorišča intelektualno lastnino v lasti Univerze (npr. patent, know-how itd.) in ga ustanovi eden ali več zaposlenih na Univerzi. Podjetje za namene trženja intelektualne lastnine pridobi licenčno pogodbo (ali prodajo) za izkoriščanje pravic intelektualne lastnine. Podjetje potem išče druge zaposlene, naložbe in strateške partnerje za rast in razvoj na trgu. 

Namen spin-out podjetja je povečati gospodarsko vrednost raziskovalnih dosežkov ter spodbujati inovacije in gospodarsko rast.

Zaposleni, ki ustanavljate podjetje, morate pred tem pridobiti soglasje Univerze, novonastalo podjetje pa pridobiti dovoljenje za uporabo univerzitetnega znanja s podpisom licenčne pogodbe oz. pogodbe o prenosu pravic intelektualne lastnine. 

Da. Če nameravate ustanoviti odcepljeno podjetje morate prek Pisarne za prenos znanja pridobiti soglasje Univerze in članice, na kateri opravljate delo. Postopek izdaje soglasja se začne z izpolnitvijo obrazca za ustanovitev odcepljenega podjetja. 
Univerza in članica podata soglasje za ustanovitev odcepljenega podjetja, če dejavnost, ki jo bo podjetje opravljalo, ne pomeni konkurence za Univerzo.

Preberite si več o izogibanju nasprotju interesov in pogojih za opravljanje dela izven UL.

Univerza je dolgoleten in ugleden partner gospodarstvu. Skupaj razvijamo nove produkte in storitve ter izboljšujemo obstoječe. S tem povečujemo dodano vrednost gospodarstva. To lahko poteka na različne načine: 

• naročilo izvedbe raziskav po meri,

• dolgoročne in prelomne skupne raziskave,

• nakup ali licenciranje že obstoječe intelektualne lastnine, 

• skupen razvoj prototipov in pilotov, 

• sodelovanje v nacionalnih in evropskih projektih, 

• sodelovanje pri zaključnih delih,  

• idr. svetovanja, delavnice, ekspertna mnenja, analize, uporaba raziskovalne infrastrukture.

Pomagamo vam poiskati rešitve za izzive vašega podjetja. Poiščemo vam sogovornike – strokovnjake raziskovalce s potencialnimi rešitvami – in organiziramo individualna srečanja z raziskovalci. Spoštujemo pogoje zaupnosti! 

Pišite nam na e-naslov: gospodarstvo@uni-lj.si. 

Da - študenti morajo prijaviti izum, če gre za rezultat njihovega dela pri izvajanju študijskih obveznosti na Univerzi v Ljubljani oziroma so pri tem uporabljali sredstva Univerze v Ljubljani.