Consent for the use of cookies and other tools

Tools and cookies used on the website collect information about visitors in anonymized form. Your consents enable us to ensure the functioning of all website features, customize certain content specifically for you, and continuously improve the website by analyzing visits.

Types of Cookies

I consent to the website use of tools, including cookies, which ensure full functionality and an appropriate level of security. I understand that without this, the website cannot offer proper functioning, such as website navigation, customization of appearance, and access to specific parts of the website.

I consent to the website use of tools, including cookies, which collect anonymized data about website visitors. I understand that without this, website administrators cannot analyze site traffic and usage patterns to improve the user experience on the website.

Changes were successfully saved

Omejitve gibanja v naravi, do katerih je prišlo v mnogih državah kot odziv na pandemijo covid-19, so privedle do velikih sprememb tudi v obnašanju živali. V največji študiji doslej je 220 raziskovalcev iz celega sveta, vključno s Slovenijo, združilo podatke aktivnosti 163 vrst živali, pridobljenih s pomočjo avtomatskih kamer, in izkoristilo to edinstveno obdobje, da bi bolje razumeli vplive človeka na živali, ki niso tako enoznačni, kot si pogosto predstavljamo. Rezultate so te dni objavili v vodilni znanstveni reviji na področju ekologije, Nature Ecology and Evolution.

Raziskava je pokazala, da kadar se prisotnost ljudi v naravnem okolju zmanjša, postanejo živali bolj aktivne. Drugačne odzive pa so živali pokazale v kulturni krajini, kjer je stikov med živalmi in ljudmi bistveno več. V tem okolju so postale živali ob večji človekovi dejavnosti predvsem bolj nočno-aktivne. Odziv se je zelo razlikoval med različnimi skupinami živali, kot najbolj občutljive na človeka pa so se izkazale velike zveri. Dr. Miha Krofel iz Biotehniške fakultete in soavtor raziskave je povedal: »V Sloveniji smo največje spremembe opazili pri rjavih medvedih, ki so v odzivu na človeka najbolj spremenili svojo aktivnosti in takrat postali še bolj nočno-aktivni kot sicer.« Odzivi so lahko po drugi strani precej drugačni pri rastlinojedcih, ki se neredko celo približujejo človeškim naseljem. 

Povezava do izvirnega znanstvenega članka:  - Burton et al. 2024. Mammal responses to global changes in human activity vary by trophic group and landscape. – Nature Ecology and Evolution, doi: 10.1038/s41559-024-02363-2  

Projekt je bil delno financiran prek temeljnih projektov ARIS.

Logos

  • ARIS (en)