izpitni red

 

 

Na podlagi 8. točke prvega odstavka 197. člena Statuta UL (Ur. l. RS, št. 4/2017 s spremembami in dopolnitvami) je Senat Univerze v Ljubljani na 10. seji dne 25. 9. 2018 sprejel uradno prečiščeno besedilo Študijskega reda Univerze v Ljubljani, ki obsega:
 
 
  • Študijski red Univerze v Ljubljani, sprejet na 39. seji senata UL dne 27. 6. 2017 in
  • Spremembe in dopolnitve Študijskega reda Univerze v Ljubljani, sprejete na 10. seji Senata UL dne 25. 9. 2018.

 

ŠTUDIJSKI RED UNIVERZE V LJUBLJANI

1 SPLOŠNA DOLOČILA

1. člen

(1) Študijski red Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju: pravilnik) je pravilnik, ki ureja preverjanje in ocenjevanje študentovega znanja, spretnosti in kompetenc, pridobljenih z opravljanjem obveznosti, določenih v študijskih programih za pridobitev izobrazbe na 1. in 2. stopnji študija in v študijskih programih za izpopolnjevanje (v nadaljevanju: obveznosti) na Univerzi v Ljubljani (v nadaljevanju: UL).

(2) Določbe veljajo za vse osebe, ki na UL opravljajo obveznosti iz študijskih programov, navedenih v prvem odstavku, ne glede na njihov status (v nadaljevanju: študent).

(3) Članica UL (v nadaljevanju: članica) lahko posebnosti postopkov preverjanja in ocenjevanja znanja podrobneje uredi v lastnem pravilniku, ki mora biti skladen z določbami Statuta UL in s tem pravilnikom.

 2. člen

(1) V tem pravilniku se izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

(2) V tem pravilniku se izraz učna enota uporablja za vse predmete, praktično usposabljanje, diplomski izpit, zaključno delo in zagovor zaključnega dela, seminarsko delo in druge oblike dela, ki vsebujejo učne cilje in obveznosti in so v akreditiranem študijskem programu opredeljene z učnim načrtom.

(3) V tem pravilniku se izraz izpit uporablja za zaključno preverjanje in ocenjevanje znanja v učni enoti oziroma za zaključno preverjanje znanja v študijskem programu. Zaključek obveznosti pri učni enoti je možen tudi s kombinacijo različnih oblik sprotnega dela, torej brez izpita, kot je določeno z učnimi načrti.

(4) Sprotne oblike preverjanja in ocenjevanja znanja se podrobneje opredelijo z učnimi načrti, njihova izvedba pa s pravili članice. Oblike sprotnega preverjanja in ocenjevanja so na primer kolokviji, testi, terenski projekti, učni nastopi ipd.

(5) V tem pravilniku se izraz referat nanaša na strokovno službo na članici, zadolženo za vodenje evidenc o študentih in postopkih.

2 PREVERJANJE IN OCENJEVANJE

3. člen

(1) Preverjajo in ocenjujejo se dosežki, določeni kot pričakovani učni izidi v učnih načrtih posameznih učnih enot študijskega programa in določeni s študijskim programom.

(2) Druge študijske obveznosti (na primer naloge na vajah, izdelava projektnih ali seminarskih nalog, kolokviji, testi, nastopi, predstavitve umetniških in drugih del ipd.) so lahko pogoj za pristop k izpitu ali pa prispevajo k skupni oceni posamezne učne enote, če je tako določeno z učnim načrtom.

(3) Negativna ocena na izpitu ne razveljavi rezultatov sprotnih oblik preverjanja in ocenjevanja znanja in drugih obveznosti, ki so bile uspešno opravljene v tekočem ali prejšnjih dveh študijskih letih, kadar te predstavljajo pogoj za pristop k izpitu.

(4) Dosežek posameznega študenta se na zaključnem preverjanju in ocenjevanju za posamezno učno enoto oceni z oceno, ki je opredeljena s Statutom UL. Kreditne točke, ki jih študent pridobi z opravljeno obveznostjo, so določene za posamezno učno enoto na podlagi ocenjene študentove obremenitve s kreditnimi točkami po sistemu ECTS. Z zaključnim preverjanjem in ocenjevanjem študent pridobi oceno in kreditne točke pri posamezni učni enoti študijskega programa in s tem povratno informacijo o ravni doseženih predvidenih učnih izidov učne enote.

(5) Zaključno preverjanje in ocenjevanje izvede visokošolski učitelj, nosilec ali izvajalec pri tej učni enoti, lahko pa tudi drug visokošolski učitelj, ki je habilitiran za znanstveno področje (disciplino), v katerega spadajo vsebine učne enote, ali gostujoči učitelj, ki je vključen v izvajanje študijskega programa (v nadaljevanju: izvajalec izpita).

(6) Sprotno preverjanje in ocenjevanje izvede visokošolski učitelj ali visokošolski sodelavec, ki je habilitiran za ustrezno področje in sodeluje pri izvedbi učne enote.

3 IZPITNI ROKI IN INFORMIRANJE ŠTUDENTOV

4. člen

(1) Izpiti se opravljajo na izpitnih rokih. Izpitni roki so redni in izredni.

(2) Redne izpitne roke določijo članice v času izpitnih obdobij, določenih s študijskim koledarjem. Izpitna obdobja so: zimsko, spomladansko in jesensko. Članica redne izpitne roke objavi na začetku študijskega leta.

(3) Izpitni roki posamezne učne enote morajo biti razporejeni tako, da so med zaključkom kontaktnih oblik študijskega procesa pri tej učni enoti do roka za vpis v naslednji letnik vsaj trije izpitni roki. Izpitni roki morajo biti razporejeni tako, da je na isti dan razpisan samo en izpitni rok obveznih učnih enot letnika, ki se izvajajo v tekočem semestru, razen če to ni mogoče zaradi izvajanja študijskega programa na dveh ali več članicah. V tem primeru naj časovna razporeditev izpitov študentu omogoča opravljanje vseh obveznosti. Če pogoji to dopuščajo, naj bo med dvema zaporednima razpisanima rokoma iste učne enote vsaj deset dni.

(4) Če je glede na naravo učne enote izpit mogoče opravljati samo enkrat ali dvakrat v študijskem letu ali če je opravljanje izpita povezano z izrednimi materialnimi stroški oziroma je vezano na sodelovanje tretjih oseb, se lahko z učnim načrtom določi, da se izpit opravlja samo enkrat ali dvakrat v študijskem letu.

5. člen

Izredni izpitni roki so roki, ki so določeni izven rednih izpitnih obdobij. Članica jih lahko določi za vse študente ali za določene skupine študentov. Izredni izpitni rok mora članica objaviti najmanj 14 dni pred datumom razpisanega izpitnega roka.

6. člen

(1) Študent lahko opravlja izpit izven določenih izpitnih rokov, če so za to podani upravičeni razlogi (študenti s posebnim statusom, odhod na študij ali strokovno prakso v tujino, daljša hospitalizacija v času izpitnega obdobja, porod, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih ali športnih prireditvah ipd.) in če to omogočajo kadrovski in prostorski pogoji na članici.

(2) Opravljanje izpita izven določenih izpitnih rokov odobri pristojni organ članice na osnovi pisne prošnje študenta in priloženih dokazil, razen če članica s svojimi pravili določi drugače.

7. člen

(1) Članica najkasneje pred pričetkom študijskega leta študentom zagotovi dostopnost učnih načrtov učnih enot, najkasneje do začetka vpisa pa informacije o okvirnih vsebinah izbirnih predmetov.

(2) Nosilec ali izvajalec učne enote je vsako študijsko leto pred začetkom njenega izvajanja ali najpozneje na uvodnem predavanju dolžan študente seznaniti:

-     z vsebino, cilji in načrtom izvedbe učne enote,

-     s predvidenimi študijskimi izidi (znanje, razumevanje, spretnosti idr.),

-     s temeljnimi študijskimi viri,

-     s študijskimi obveznostmi,

-     s pogoji za pristop k posameznemu preverjanju znanja,

-     z oblikami in načinom preverjanja in ocenjevanja znanja,

-     s kriteriji za ocenjevanje in deleži, ki jih posamezne sestavine preverjanja in ocenjevanja znanja prispevajo h končni oceni,

-     z drugimi pomembnimi informacijami za izpolnjevanje študijskih obveznosti (roki za izpolnitev posameznih obveznosti idr.).

(3) Nosilec ali izvajalec in drugi sodelujoči pri izvedbi učne enote študentom ne smejo predpisati ali zahtevati dodatnih študijskih obveznosti, ki niso predvidene v akreditiranem študijskem programu.

8. člen

Za učne enote, ki se v tekočem študijskem letu ne izvajajo, se določi:

-      v prvem in drugem študijskem letu po prenehanju izvajanja vsaj po en redni izpitni rok oz. izredne roke skladno s 5. členom tega študijskega reda,

-     v drugem študijskem letu po prenehanju izvajanja vsaj en izpitni rok,

-     v tretjem in naslednjih študijskih letih po prenehanju izvajanja vsaj en izpitni rok na pisno pobudo vsaj enega študenta.

4 OBLIKE IN NAČINI PREVERJANJA OPRAVLJENIH OBVEZNOSTI

 9. člen

(1) Študent se lahko prijavi na izpit najkasneje 5-2 dni pred razpisanim rokom izpita, kar določi članica s svojim pravilnikom.

(2) Članica določi način prijave na izpit preko sistema študijske informatike.

(3) Študent je odgovoren za pravilno in popolno prijavo na izpit.

(4) Študent lahko opravlja izpit, če se je nanj pravočasno prijavil.

10. člen

(1) Študent se lahko odjavi od izpita najkasneje do poldneva dan pred izpitom po postopku, ki ga določi članica.

(2) Šteje se, da je izpitni rok izkoristil študent, ki brez opravičljivega razloga ni pristopil k izpitu na dan, ki je bil zanj določen.

(3) Če študent ni pristopil k izpitu zaradi opravičljivega razloga in je v roku 3 delovnih dni po izpitu oziroma takoj po prenehanju obstoja opravičljivega razloga dostavil ustrezna dokazila, se šteje, da se je od izpita odjavil pravočasno. Pristojni organ in postopek odločanja o opravičenosti razloga določi članica.

11. člen

Izpit je praviloma individualen, lahko pa je tudi skupinski, kadar pri njem istočasno (na primer izdelava istega izdelka, sodelovanje pri istem projektu) sodeluje več študentov, pri čemer morajo biti v učnih načrtih zapisani kriteriji za določitev prispevka k skupni oceni vsakega od članov skupine, ki opravlja skupinski izpit.

12. člen

(1) Študent lahko pristopi k izpitu iz posamezne učne enote, ko je izpolnil obveznosti, ki jih učni načrt predpisuje kot pogoj za pristop k izpitu za to učno enoto.

(2) Študent lahko opravlja izpite iz učnih enot letnika na podlagi vpisa v ta letnik študijskega programa, na podlagi pogodbe o izmenjavi ali na podlagi sklepa pristojnega organa članice.

(3) Študent lahko opravlja izpite iz učnih enot višjega letnika, če ima opravljene vse obveznosti letnika pred letnikom, v katerega je trenutno vpisan, in po odobritvi pristojnega organa članice.

(4) Izvajalec izpita mora preveriti navzočnost in istovetnost prijavljenih študentov. Študent mora imeti na izpitu dokument za dokazovanje istovetnosti. Če identitete ni mogoče preveriti, študent ne sme pristopiti k opravljanju izpita.

(5) Odstop od opravljanja pisnega izpita se obravnava kot neuspešno opravljen izpit.

13. člen

(1) Stroške opravljanja izpitov plačajo študenti v skladu s Statutom UL in pravilnikom, ki določa prispevke in vrednotene stroškov na UL.

(2) Višina stroškov je določena s cenikom UL.

14. člen

(1) Izpit ocenjuje posamezni izvajalec izpita ali izpitna komisija.

(2) Izpit se opravlja pred komisijo, kadar je tako določeno s Statutom UL ali s pravili članice.

15. člen

(1) Izpit izvede in oceni izvajalec izpita ali izpitna komisija.

(2) Študent ne more samostojno izbirati, kdo bo preverjal in ocenjeval njegovo znanje, lahko pa o taki prošnji odloča pristojni organ na članici.

16. člen

(1) Izpit je lahko ustni ali pisni ali ustni in pisni.

(2) Izpit lahko poteka z uporabo sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije ter na daljavo, če so zagotovljeni pogoji, ki preprečujejo kršitev izpitnega reda.

17. člen

(1) Ustni izpit se opravlja v obliki osebnega pogovora izvajalca izpita s študentom.

(2) Ustni izpit je javen.

 (3) Oceno ustnega izpita izvajalec izpita razglasi takoj po koncu izpita.

18. člen

(1) Za pravilno izvedbo ustnega izpita je odgovoren izvajalec izpita.

(2) Posamezni študent opravlja ustni izpit največ dve šolski uri. Ustni izpit lahko poteka posamično ali s skupino študentov.

19. člen

(1) Pisni izpit se opravlja v obliki pisnega izdelka. Traja lahko največ štiri šolske ure.

(2) Študenti, ki so se udeležili pisnega izpita, morajo biti ob upoštevanju predpisov o varstvu osebnih podatkov seznanjeni z izpitnimi ocenami najkasneje sedmi delovni dan po opravljanju izpita.

(3) Študent ima v skladu s Statutom UL pravico vpogleda v svoj popravljeni in ocenjeni pisni izpitni izdelek in pravico do pojasnila ocene odgovorov na posamezna vprašanja.

20. člen

(1) Za pravilno izvedbo pisnega izpita je odgovoren izvajalec izpita.

(2) Če se izvajalec učne enote pisnega izpita ne more udeležiti, je dolžan zagotoviti prisotnost drugega visokošolskega učitelja ali visokošolskega sodelavca.

(3) Izvajalec izpita je pred pričetkom pisanja izpita dolžan seznaniti prisotne študente z dovoljenimi pripomočki pri izpitu.

(4) Študent se med opravljanjem pisnega izpita brez odobritve izvajalca izpita ne sme oddaljiti iz prostora, v katerem opravlja pisni izpit.

21. člen

Če se izpit opravlja kot kombinacija različnih oblik preverjanja in ocenjevanja znanja (na primer kot pisni in ustni), mora biti izpit zaključen najpozneje v dveh tednih od datuma razpisanega roka izpita.

22. člen

(1) Izvajalec izpita mora izpitno oceno vnesti v študijsko informatiko in obvestiti referat najkasneje v dveh delovnih dneh od objave rezultatov.

(2) Kot datum opravljene obveznosti se šteje dan, ko je ocena vpisana v uradno evidenco.

23. člen

(1) Študent, ki izpita ni opravil uspešno, lahko izpit ponavlja v skladu z določbami Statuta UL.

(2) Ponavljanje izpita je mogoče v istem izpitnem obdobju, če izvedba izpita in prijave na izpit to omogočajo.

(3) Če študent ponavlja letnik, se šteje, da izpit posamezne učne enote tega letnika opravlja prvič, ko po ponovnem vpisu prvič pristopi k temu izpitu.

24. člen

Študent, ki tudi pri zadnjem možnem opravljanju v skladu s Statutom UL izpita ne opravi, ne more dokončati študija v tem študijskem programu, lahko pa opravlja druge študijske obveznosti po programu, v katerega je vpisan, do izteka tekočega študijskega leta. Študent se v nadaljnjih študijskih letih ne more ponovno vpisati v isti letnik tega programa, prav tako ne more v tem programu napredovati v višji letnik.

25. člen

(1) Komisijski izpit je lahko pisni ali ustni ali pisni in ustni, kot je predvideno z učnim načrtom, in se izvede v skladu z določili Statuta UL.

(2) Pristojni organ članice imenuje izpitno komisijo. Člani izpitne komisije so visokošolski učitelji z veljavno habilitacijo na UL ali gostujoči učitelji, ki so vključeni v izvajanje študijskega programa. Najmanj en član izpitne komisije mora biti visokošolski učitelj, habilitiran za področje, v katerega spada učna enota.

5 UGOVOR ZOPER OCENO

26. člen

(1) Študent lahko iz razlogov, ki jih določa Statut UL, zahteva ponovno ocenjevanje pisnega izpita, v primeru ustnega izpita pa, da se ga dodatno izpraša.

(2) Postopek obravnave zahteve iz prvega odstavka tega člena se vodi skladno z določbami Statuta UL.

27. člen

(1) Če na izvedbo izpita moteče vplivajo zunanji dejavniki, lahko na predlog študentov ali izvajalca izpita pristojni organ članice razpiše izredni izpitni rok za vse študente, ki so opravljali izpit v teh pogojih, in sicer tudi v krajšem času, kot je to določeno v 5. členu tega pravilnika.

(2 Ocena, ki jo študent doseže pri ponovnem opravljanju izpita iz prejšnjega odstavka, nadomesti prejšnjo oceno. V tem primeru se ne šteje, da je študent izpit ponavljal.

6 IZBOLJŠEVANJE OCENE

28. člen

(1) Študent, ki je izpit pri določeni učni enoti že uspešno opravil, želi pa boljšo oceno, lahko izpit enkrat ponavlja pred zaključkom študija. Članica določi število učnih enot, pri katerih študent oceno lahko popravlja, in obdobje, v katerem jo lahko popravlja.

(2) V primeru ponavljanja izpita iz prejšnjega odstavka velja višja ocena, v evidenci sta vpisani oceni obeh opravljanj izpita.

(3) Študent nima možnosti popravljanja pozitivne ocene pri izpitu, pri katerem je bil dvakrat ali večkrat neuspešen.

7 PRIZNANJE OPRAVLJENIH OBVEZNOSTI NA DRUGIH INSTITUCIJAH

29. člen

(1) V skladu s Statutom UL in veljavnimi študijskimi programi lahko pristojni organ članice študentu prizna opravljene obveznosti izven študijskega programa, na katerega je vpisan.

(2) Posamezne obveznosti, opravljene v okviru mobilnosti na podlagi učne (learning agreement) ali druge pogodbe, se priznajo tako, kot je dogovorjeno v pogodbi, takoj po opravljeni mobilnosti, na podlagi potrdila o opravljenih obveznostih na drugi instituciji, brez posebne vloge študenta ali postopka priznavanja, razen v primeru, ko je ugotovljena kršitev pogodbe.

(3) V primeru, ko študent na drugi instituciji posameznih obveznosti ni opravljal na podlagi pogodbe ali pisnega dogovora, se postopek priznavanja začne s pisno vlogo študenta, ki jo vloži na članici. Študentu ni mogoče priznati nadomestno opravljene obveznosti izven progama za obveznost, ki jo je v okviru študijskega programa, na katerega je vpisan, že neuspešno opravljal.

(4) Posamezne priznane obveznosti se zavedejo v evidenco študentovih opravljenih obveznosti z imenom obveznosti v izvirnem, angleškem ali slovenskem jeziku, z navedbo priznanih kreditnih točk in priznano oceno. Kadar ocene ni mogoče določiti, se namesto ocene v evidenco zavede, da je obveznost priznana.

(5) Tako priznane obveznosti se štejejo k seštevku kreditnih ročk, potrebnih za pridobitev izobrazbe prve ali druge stopnje.

8 NAPREDOVANJE PO ŠTUDIJSKEM PROGRAMU

30. člen

Študent napreduje po študijskem programu v skladu s Statutom UL in študijskim programom.

31. člen

Študent lahko opravlja predpisane študijske obveznosti in izpite letnika, v katerega je vpisan, ter manjkajoče študijske obveznosti in izpite iz prejšnjih letnikov. Skladno s tretjim odstavkom 12. člena tega pravilnika lahko študent opravlja tudi obveznosti iz učnih enot višjega letnika.

9 PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZA ZAKLJUČEK ŠTUDIJA

32. člen

(1) Študent zaključi študijski program, ko uspešno opravi vse študijske obveznosti, določene s študijskim programom, v katerega je vpisan.

(2) Kot datum zaključka na študijskem programu se šteje dan, ko je ocena zadnje opravljene obveznosti vpisana v uradno evidenco.

33. člen

(1) Kadar je v študijskem programu za zaključek študija predvideno zaključno delo, lahko študent temo zaključnega dela predlaga v dogovoru s predvidenim mentorjem ali pa jo izbere s seznama razpisanih okvirnih tem zaključnih del.

(2) Članica s svojimi pravili določi:

-     postopek prevzema teme zaključnega dela,

-     postopek zamenjave mentorja ali spremembe teme,

-     roke in postopke izdelave, oddaje in zagovora zaključnega dela,

-     obveznosti mentorja,

-     omejitev števila prevzetih mentorstev na visokošolskega učitelja v enem študijskem letu, pri čemer to število ne sme biti večje od 20,

-     morebitne druge posebnosti o zaključnih delih.

(3) Mentor zaključnega dela je visokošolski učitelj ali znanstveni delavec. Somentor je visokošolski učitelj, znanstveni delavec, visokošolski sodelavec ali strokovnjak s področja teme zaključnega dela z vsaj isto stopnjo izobrazbe kot diplomant tega študijskega programa. Pri ocenjevanju zaključnega dela lahko sodelujejo le visokošolski učitelji.

34. člen

(1) Študent po zaključku študijskega programa prejme potrdilo o zaključku študija. Potrdilo se izda v slovenskem, lahko pa dodatno tudi v angleškem jeziku in velja do izdaje diplomske listine.

(2) Diplomska listina s prilogo k diplomi v slovenskem in angleškem jeziku se izda v skladu s Pravilnikom UL o izdaji diplom in v skladu s Pravilnikom o prilogi k diplomi.

10 VZPOREDNI ŠTUDIJ

35. člen

(1) Na vzporedni študij se študent vpiše skladno z določili Statuta UL.

(2) Študent študija prve stopnje ali enovitega magistrskega študija, ki si želi vpisati na vzporedni študij, mora najkasneje do vzporednega vpisa v drugi študijski program posredovati potrdilo o vpisu v letnik prvega študijskega programa. Študent se lahko vzporedno v drugi študijski program vpiše najpozneje ob vpisu v zadnji letnik prvega študijskega programa.

(3) Študent druge stopnje se lahko vpiše na vzporedni študij brez omejitev.

11 KRŠITVE ŠTUDIJSKEGA REDA

36. člen

(1) Kršitve študijskega reda se obravnavajo v skladu s pravilnikom, ki ureja disciplinsko odgovornost študentov UL.

(2) Izvajalec izpita sme študentu, ki na nedovoljen način sodeluje z drugimi ali uporablja nedovoljene pripomočke ali kako drugače krši izpitna pravila, kot pedagoški ukrep, ki ne predstavlja disciplinske sankcije, prepovedati nadaljevanje sodelovanja pri preverjanju znanja, mu odvzeti izdelek, če gre za pisni izpit, in ga takoj oceniti z negativno oceno.

(3) Zoper ta pedagoški ukrep lahko študent pri dekanu vloži ugovor v roku treh delovnih dni. Odločitev dekana je dokončna.

(4) Izveden pedagoški ukrep ne izključuje odgovornosti za disciplinsko kršitev.

12 VODENJE EVIDENC O IZPITIH

37. člen

(1) Članice vodijo evidence o opravljanih izpitih v skladu z določbami Zakona o visokem šolstvu.

(2) Izpitne naloge posameznega študenta za posamezno učno enoto se hranijo 30 dni po objavi ocene, če študent oceni izpita ne ugovarja, sicer pa do konca postopka ugovora na oceno.

Študijski red Univerze v Ljubljani, sprejet na 39. seji Senata UL dne 27. 6. 2017 vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

13 PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

38. člen

(1) Ta pravilnik začne veljati po sprejetju na Senatu UL.

(2) Uporabljati se začne s 1. 10. 2017.

(3) Članice do sprejetja svojih pravilnikov za namene, določene s tem pravilnikom, uporabljajo določbe trenutno veljavnih pravilnikov, v kolikor niso v nasprotju s Statutom UL ali tem pravilnikom.

Spremembe in dopolnitve Študijskega reda Univerze v Ljubljani, sprejete na 10. seji Senata UL dne 25.9. 2018 vsebujejo naslednje končne določbe:

Končne določbe

6. člen

(1)    Ta spremembe in dopolnitve začnejo veljati po sprejetju na Senatu UL.

(2)    Uporabljati se začnejo s 1. 10. 2018.

 

Številka: 014-2/2017

Datum: 25. 9. 2018

                                                                                                          prof. dr. Igor Papič

                                                                                                                      rektor