Najodličnejši raziskovalni dosežki v letu 2020

Univerza v Ljubljani vsako leto prvi teden v decembru razglasi najodličnejše raziskovalne dosežke Univerze v Ljubljani. Namen dogodka je poudariti usmerjenost univerze v raziskovanje in izpostaviti tiste raziskovalce, ki so letos dosegli še posebej vidne rezultate. 

Delovna skupina Komisije za raziskovalno in razvojno delo pri ocenjevanju in končnem izboru desetih najodličnejših raziskovalnih dosežkov upoštevala predvsem mednarodno odmevnost, celovitost dosežka, aktualnost za širšo strokovno in splošno javnost ter koristnost uporabe. Vsi predlogi so obravnavani enako, ne glede na vedo in ne glede na to, ali so raziskave osnovne ali neposredno uporabne.

Seznam desetih najodličnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2020:

1. Plaftorma MAGO: pomembno orodje za produkcijo in masovno evolucijsko analizo genomov mikrobov

Interdisciplinarna skupina raziskovalcev Biotehniške fakultete, Fakultete za elektrotehniko, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter Instituta Jožef Stefan (izr. prof. dr. Boštjan Murovec, mladi raziskovalec Leon Deutsch, prof. dr. Blaž Stres) je z razvojem informacijske platforme MAGO postavila pomemben mejnik pri produkciji in masovni evolucijski analizi genomov mikrobov.

več

2. Dojemanje kariernega uspeha je odvisno od kulturno-institucionalnega okolja v posamezni državi

To je bilo ugotovljeno v mednarodni raziskavi konzorcija 5C, v kateri je imel pomembno vlogo izr. prof. dr. Robert Kaše. Raziskava postavlja pomemben temelj za nastajajoče področje raziskovanja, ki se ukvarja z mednarodnimi primerjalnimi vidiki karier.

več

3. Samostojna monografija o pomenu grafitov in poulične umetnosti na Balkanu in v Srednji Evropi, izdana pri založbi Routledge

Prof. dr. Mitja Velikonja z Oddelka za kulturologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je pri ugledni založbi Routledge izdal monografijo o pomenu političnih grafitov in poulične umetnosti kot subverzivnemu političnemu mediju v naši regiji.

več

4. Razvili so metodologijo za določanje fotovoltaičnih klimatskih con

Metodologija globalnega vrednotenja sončnih elektrarn z novo klasifikacijsko shemo KGPV, ki so jo razvili na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Zemljo razdeli na 12 con.

več

5. Razmerja kompleksih spektralnih rež: indikator disipativnega kvantnega kaosa

Avtorji (doktorski študent Lucas Sa in Pedro Ribeiro z Univerze v Lizboni ter prof. dr. Tomaž Prosen s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani) pokažejo, da je porazdelitev razmerij med razmikoma naključno izbrane lastne vrednosti ne-hermitskega operatorja do prvega najbližjega in naslednjega najbližjega soseda zelo robustna statistika, ki uspešno diagnosticira integrabilnost (točno rešljivost), oziroma v nasprotnem primeru kaos, v širokem panelu disipativnih kvantnih in klasičnih stohastičnih sistemov.

več

6. Razvoj orodja za demokratizacijo podatkovne analitike

Metode strojnega učenja in umetne inteligence so postale gonilo sprememb v znanosti, inženirstvu in družbi. Računalniški pristopi, ki lahko iz obsežnih podatkovnih zbirk izluščijo zanimive vzorce in oblikujejo napovedne modele, postajajo vseprisotni. A le redki strokovnjaki in še bolj redki laični posamezniki razumejo osnove znanosti o podatkih. Potrebna je demokratizacija strojnega učenja in razvoj načinov, kako lahko komurkoli na konceptualnem nivoju pojasnimo, kaj strojno učenje zmore in kako ga lahko uporabimo. V Laboratoriju za bioinformatiko Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani so v ta namen razvili primerno okolje, računske tehnike in pedagoške pristope. 

več

7. Poznavanje medgeneracijskih sprememb v prekomerni prehranjenosti in debelosti otrok

Raziskovalci Fakultete za šport Univerze v Ljubljani so na podlagi tridesetletnega spremljanja slovenske mladine identificirali zaustavitev trenda prekomerne prehranjenosti in debelosti pred pojavom epidemije COVID-19.

več

8. Akutno povišan krvni sladkor slabo vpliva na spomin pri mladostnikih s sladkorno boleznijo tipa 1

Raziskovalci z Medicinske in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani so ugotovili, da je pri mladostnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 med akutno hiperglikemijo prišlo do zmanjšanja kapacitete delovnega spomina v primerjavi z zdravimi sovrstniki, ob normalnih vrednostih krvnega sladkorja pa ni bilo statistično pomembne razlike med skupinama.

več

9. Mikrofluidični nadzor topoloških stanj v toku nematskih tekočih kristalov

Raziskovalci z Medicinske fakultete ter Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani so prvi v svetu odkrili fazne prehode v neravnovesno kiralno topološko stanje v tekočih kristalih in to teoretično pojasnili.

več

10. Učinek človeka na Bohinjsko jezero je katastrofalen že več kot 3000 let

Skupina raziskovalcev z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (UL NTF), Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU (ZRC-SAZU), Instituta Jožef Stefan (IJS) ter inštitutov CNRS in LSCE iz Francije je preučevala 6600 let klimatskega in človeškega vpliva na okolico Bohinjskega jezera.

več

Arhiv