Letna srečanja doktorske šole
Novi trendi na področju doktorskega študija, november 2019

Letno srečanje Doktorske šole Univerze v Ljubljani je bilo letos 28. novembra 2019 na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Namenjeno je bilo pregledu novih trendov na področju doktorskega študija in razpravi o drugih za kakovost doktorskega študija pomembnih aktualnih temah.

 

V prvem delu je predstojnica Doktorske šole UL prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela predstavila novosti na področju doktorskega študija v mednarodnem okolju in Hanoverska priporočila, katerih ključni cilj je razvoj izvirnih, odgovornih in etičnih mislecev in raziskovalcev, odličnost doktoratov ter oblikovanje novih in izvirnih idej in znanj, temelječih na družbeni in etični odgovornosti za dobrobit družbe. Bistvo priporočil je razmislek o decentralizaciji doktorskega študija in premik k strateškemu pomenu znanosti v družbi.
Predstavitev prof. dr. Aleksandre Kanjuo Mrčele

Foto: Urban Resnik

Mentorica leta 2018 prof. dr. Barbara Koroušić Seljak z IJS je na kratko predstavila svoje izkušnje na področju mentoriranja doktorskih študentov. Kot ključni sestavini za dobro mentorstvo je izpostavila človeški odnos in spoštovanje z obeh strani. Pri tem je, kot je poudarila, zelo pomembno, da mentor zna prepoznati značaj posameznega doktoranda, ki ga vodi, da ga razume in da v njem prepozna človeka. Mentor mora ugotoviti, kakšen način dela mu ustreza in temu prilagoditi skupno raziskovalno delo in doktorsko usposabljanje. Izpostavila je, da svoje doktorande vedno obravnava kot sebi enakovredne kolege in na tem gradi odnos z njimi, jih povezuje z drugimi kolegi in vključuje v različne projekte, spodbuja sodelovanje na mednarodnih dogodkih in jim pomaga vzpostaviti svoje raziskovalne mreže. Najpomembnejša je po njenem dobra komunikacija in razumevanje doktorandov. Če mentor ugotovi, da doktorand potrebuje svobodo, mu jo mora dati, enako tudi, če potrebuje več usmerjanja. Mentor mora razmišljati o doktorandu in ne le o svojem delu. Od svojih doktorandov se vseskozi uči in raste in z njimi ohranja stik ves čas, tudi po zaključku študija.
 

Dr. Urška Slapšak, predsednica Mlade akademije, društva doktorskih študentov in raziskovalcev na začetku kariere, je predstavila izzive doktorskih študentov in mentorjev, njune dolžnosti in pravice ter ključna vprašanja, ki jih morata v izogib kasnejšim nesoglasjem rešiti že pred začetkom skupne poti. Po njenem je najpomembnejše, da se mentor in doktorand pred začetkom usposabljanja pogovorita o željah, uskladita svoja pričakovanja in se dogovorita o načinu dela. Pri nadaljnjem sodelovanju pa je za preprečitev morebitnih nesporazumov izjemno pomembna iskrena komunikacija ter odkrit, profesionalen in korekten odnos. Dotaknila se je tudi pomembnosti uravnoteženja med delom in osebnim življenjem, skrbjo za mentalno zdravje in podporo mentorja v trenutkih padca motivacije. Izpostavila je tveganje, ki je nujno za dosego preboja in hkrati vztrajnost in delavnost, ki doktoranda ob podpori in spodbudah mentorja pripeljejo do znanstvene odličnosti.
Predstavitev dr. Urške Slapšak


Foto: Jasmina Balant

Mag. Nataša Briški je v nadaljevanju predstavila Metino listo in Meta PHoDcast, katere namen je spodbujanje odgovornega novinarstva, sodelovanje v projektih za enakost spolov in promocija znanosti. V okviru podkasta Meta PHoDcast si prizadevajo za boljše razumevanje znanosti in promocijo izjemnih dosežkov slovenskih raziskovalk in raziskovalcev. V predstavitvi je izpostavila, da se v Sloveniji na splošno premalo zavedamo pomena promocije znanosti in da je za raziskovalce zelo pomembno, kako komunicirajo z mediji oziroma kako svoje delo predstavijo širši javnosti. Med drugim v okviru Metine liste delajo tudi monitoring slovenskih raziskovalcev, ki delajo v tujini. Na podstrani Kje so naše ladje predstavljajo slovenske znanstvenice in znanstvenike, ki delujejo, poučujejo in raziskujejo na tujih znanstveno raziskovalnih ustanovah.
Predstavitev mag. Nataše Briški

 

V drugem delu srečanja so udeleženci nadaljevali delo v skupinah in na delavnicah razpravljali o generičnih znanjih, temnih plateh mentoriranja, spremljanju kakovosti doktorskega študija in internacionalizaciji doktorskega študija.


Foto: Tina Žurbi

Povzetki delavnic:
Delavnica 1: Generična znanja
Delavnica 2: Temne plati mentoriranja
Delavnica 3: Spremljanje kakovosti doktorskega študija
Delavnica 4: Internacionalizacija doktorskega študija

Plenarna razprava je pokazala številne izzive, ki jim bo Doktorska šola v naslednjem letu namenila še večjo pozornost z namenom višje kakovosti doktorskega študija. Poleg stalne skrbi za spremljaje kakovosti doktorskega študija in kulture mentoriranja velja izpostaviti še iskanje načina, kako na institucionalni ravni oblikovati skupnost doktorskih študentov, kako postati še bolj prijazna univerza tujim študentom, kako zagotoviti enake pogoje doktorandom, ki nimajo statusa mladega raziskovalca ter oblikovanje ponudbe generičnih znanj, ki bodo doktorandke in doktorande opolnomočila za nadaljnjo kariero.

 

---