Smeri:
Anglistika - enopredmetna smer
Anglistika - dvopredmetna smer
Diplomanti univerzitetnega študijskega programa Anglistika pridobijo vsa znanja in medkulturne jezikovne zmožnosti, ki po mednarodnih standardih veljajo kot temeljna znanja in zmožnosti diplomiranega anglista oz. amerikanista, in so usposobljeni za kritično in fleksibilno uporabo pridobljenih znanj in zmožnosti v različnih okoliščinah - diplomanti dvopredmetne smeri tudi v povezavi z drugim predmetom oz. področjem svojega študija.
Med pridobljenimi znanji in zmožnostmi velja posebej izpostaviti naslednja: poznavanje angleškega jezikovnega sistema na vseh ravneh, zmožnost slušne, govorne, bralne in pisne rabe angleščine, znanja o jezikovnem stiku med angleščino in slovenščino, znanja o pogojih in različnih okoliščinah medkulturnega sporazumevanja, osnovno poznavanje kultur in književnosti angleško govorečih skupnosti, odprtost in zmožnost razumevanja domačih in nedomačih govorcev angleščine, sposobnost jezikovnega sodelovanja in odpravljanja sporazumevalnih ovir ter zavest o potrebi stalnega izpopolnjevanja že pridobljenih znanj in zmožnosti skladno s hitrim razvojem stroke.
Študijsko leto 2021/2022
V prvostopenjski univerzitetni študijski program Anglistika se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli programu srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja in izpit iz splošne mature iz predmeta angleščina; predmeta angleščina kandidat ne sme izbrati pri poklicni maturi,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani po naslednjih merilih:
kandidati pod točko a)
splošni uspeh pri maturi 20%
splošni uspeh v 3. in 4. letniku 10%
uspeh iz angleškega jezika v 3. letniku 20%
uspeh iz angleškega jezika v 4. letniku 20%
uspeh iz angleščine pri splošni maturi 30%
kandidati pod točko b)
splošni uspeh pri poklicni maturi 20%
splošni uspeh v 3.in 4. letniku 10%
uspeh iz angleškega jezika v 3. letniku 20%
uspeh iz angleškega jezika v 4. letniku 20%
uspeh pri predmetu splošne mature angleščina 30%
kandidati pod točko c)
splošni uspeh pri zaključnem izpitu 20%
splošni uspeh v 3. in 4. letniku 10%
uspeh iz angleškega jezika v 3. letniku 20%
uspeh iz angleškega jezika v 4. letniku 20%
uspeh iz angleškega jezika pri zaključnem izpitu 30%.
Smeri:
• Latinska filologija
• Grška filologija
S programom diplomant pridobi temeljno pregledno znanje iz antične politične in kulturne zgodovine, književnosti, filozofije, religije in mitologije, vsakdanjega življenja ter drugih področij antične materialne in duhovne kulture. Poseben poudarek velja latinskemu srednjemu veku in humanizmu ter recepciji grško-rimske kulture od renesanse do sodobnosti.
Z izbiro smeri se študent usmeri v temeljit študij enega od dveh klasičnih jezikov. Grška in rimska književnost in kultura sta v programu zastopani enakovredno.
Diplomant tako pridobi široko klasično-humanistično izobrazbo, pregledno znanje iz antične zgodovine, književnosti in kulture ter specifične filološke kompetence: obvladovanje enega od dveh klasičnih jezikov s sposobnostjo branja različnih vrst besedil v izvirniku ter razumevanje zgodovine jezika in njegovega vpliva na sodobne jezike. Ima temeljno znanje za samostojno delo v raziskovanju, literarnem prevajanju in na drugih področjih, ki zahtevajo temeljito in natančno delo z besedilom, sodeluje pa lahko tudi pri delu na sorodnih področjih, kjer je znanje klasičnih jezikov nepogrešljivo: v arheologiji in muzeologiji, zgodovini, umetnostni zgodovini, jezikoslovju in literarnih vedah.
Študijsko leto 2021/2022
V univerzitetni študijski programi Antični in humanistični študiji se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli programu srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat/tka že opravil/a pri poklicni maturi,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo
kandidati iz točke a) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri splošni maturi 30 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk,
− uspeh iz grščine ali latinščine pri splošni maturi 25 % točk,
− uspeh iz enega od predmetov pri splošni maturi: zgodovina, filozofija ali drugi tuji jezik 25 % točk;
kandidati iz točke b) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk,
− uspeh pri predmetu splošne mature 40 % točk;
kandidati iz točke c) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri zaključnem izpitu 60 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk.
Diplomanti in diplomantke študijskega programa pridobijo mednarodno primerljiva temeljna znanja iz arheologije. Ta jim omogočajo prepoznavanje arheoloških virov, njihovo osnovno funkcionalno, časovno, prostorsko in kulturno ovrednotenje ter kritično uporabo strokovne in znanstvene arheološke literature.
Z usvojenim znanjem je diplomant usposobljen za opravljanje pomožnih in strokovnih tehničnih nalog v muzejih in na zavodih za varstvo kulturne dediščine pa tudi v drugih kulturnih ustanovah in javnih službah, medijih ter gospodarskih družbah, ki se ukvarjajo s kulturo, dediščino, turizmom in prostorskim planiranjem.
Osnovno poznavanje in obvladovanje metod in tehnik arheološkega terenskega, poterenskega in laboratorijskega dela ter dokumentacijskih postopkov mu omogoča, da uspešno sodeluje kot tehnični sodelavec pri terenskih in poterenskih arheoloških raziskavah ter v projektih evidentiranja, varovanja, vrednotenja, predstavljanja in promocije (arheološke) kulturne dediščine.
Prvostopenjski študijski program Arheologija študente pripravlja na nadaljevanje študija arheologije na drugi stopnji.
Študijsko leto 2021/2022
V univerzitetni študijski program Arheologija se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli programu srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat/tka že opravil/a pri poklicni maturi,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo
kandidati iz točke a) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri splošni maturi 60 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk,
− uspeh iz enega od predmetov pri splošni maturi: geografija, zgodovina, umetnostna zgodovina, latinščina ali drugi tuji jezik 10 % točk;
kandidati iz točke b) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri poklicni maturi 75 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 25 % točk,
kandidati iz točke c) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri zaključnem izpitu 60 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk.
Smeri:
• Sinologija - enopredmetna smer
• Sinologija - dvopredmetna smer
• Japonologija - enopredmetna smer
• Japonologija - dvopredmetna smer
• Koreanistika - dvopredmetna smer
Temeljni cilj programa je nuditi študentom in študentkam trdne osnove aktivnega in pasivnega, tako pisnega kot ustnega komuniciranja v jeziku izbrane vzhodnoazijske regije ter splošno poznavanje kulturoloških vsebin, povezanih z odgovarjajočim kulturno-civilizacijski prostorom. Diplomantke in diplomanti so medkulturno osveščeni, sposobni preseganja evropocentričnega dojemanja sveta, odprti za drugačnost v najširšem smislu, inovativni v medčloveških odnosih, komunikativni.
Študijsko leto 2021/2022
V prvostopenjski univerzitetni študijski program Azijske študije se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo;
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli programu srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat/-tka že opravil/-a pri poklicni maturi;
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točk a), b) in c) izbrani glede na:
- splošni uspeh pri splošni maturi, poklicni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk,
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk.
Smeri:
Bibliotekarstvo in informatika - enopredmetna smer
Bibliotekarstvo in informatika - dvopredmetna smer
Diplomant tega programa pridobi naslednje temeljne splošne kompetence: pismenost (uporaba jezika, simbolov in besedil, uporaba znanja in informacij, informacijska pismenost, uporaba informacijske tehnologije, vzpostavljanje sistemov), socialne in komunikacijske kompetence (sodelovanje in timsko delo, vzpostavljanje učinkovitih odnosov z drugimi, reševanje konfliktov,...) ter učne kompetence (analiziranje problemov, vodenje lastnega profesionalnega razvoja, oblikovanje in vodenje vseživljenjskega učenja, časovna in strateška organizacija učenja, sposobnost samokritičnosti in kritičnosti do drugih,…).
Na smeri bibliotekarstvo je poudarek na usposobljenosti za opravljanje del pri nabavi, obdelavi, urejanju in posredovanju knjižničnega gradiva in informacij, smer informacijska znanost se med drugim osredotoča na razumevanje osnovnih načel organizacije znanja ter usposobljenost za uporabo informacijske tehnologije za upravljanje z informacijami, smer knjigarstvo pa poudarja razumevanje uredniške, trženjske, oblikovalske in proizvodne funkcije založniškega procesa.
Študijsko leto 2021/2022
V prvostopenjski univerzitetni študijski program Bibliotekarstvo in informatika se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli programu srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja in izpit iz enega od predmetov splošne mature (zgodovina, psihologija, filozofija, sociologija, ekonomija); izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat/-ka že opravil/-a pri poklicni maturi,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani po naslednjih merilih:
kandidati oziroma kandidatke iz točke a) in c) izbrani glede na:
- splošni uspeh pri splošni maturi oz. zaključnem izpitu (60 %)
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 %)
kandidati oziroma kandidatke iz točke b) izbrani glede na:
- splošni uspeh pri poklicni maturi (40 %)
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 %)
- uspeh pri predmetu splošne mature (20%)
Program je zasnovan na načelih študija sodobnega jezika in književnosti, ki je poleg poglobljenega poznavanja jezikovnega, književnega in kulturnega izročila usmerjen v oblikovanje vednosti o sodobnih duhovnih in miselnih tokovih. Književno in širše kulturno izročilo študentje spoznavajo v razvojnem procesu, ki je uvrščen v širši evropski kontekst, obenem pa osvetljuje tudi povezave s slovenskim prostorom in zgodovinsko zavestjo.
Jezikovni del študijskega programa omogoča študentom temeljno poznavanje posameznih jezikovnih ravni, obenem pa jih z upoštevanimi načeli uporabnega jezikoslovja pripravlja na različne vrste prevajanja.
Diplomantom se odpirajo možnosti zaposlitve na področju gospodarskih stikov, v različnih družbenih in kulturnih ustanovah ter na področju turizma; pridobljene teoretične osnove pa so tudi podlaga za poglobljeni študij na drugi stopnji.
Študijsko leto 2021/2022
V dvopredmetni univerzitetni študijski program Češki jezik in književnost se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo
kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk;
kandidati iz točke b) bodo izbrani glede na:
− splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk,
− uspeh pri predmetu splošne mature 20 % točk.
Smeri:
Etnologija in kulturna antropologija - enopredmetna smer
Etnologija in kulturna antropologija - dvopredmetna smer
Program daje nujno potrebna znanja in veščine za nadaljevanje študija na drugi stopnji, omogoča pa tudi praktično uporabna znanja za tiste, ki se zaposlijo takoj po diplomi.
Študentje prve stopnje študijskega programa Etnologija in kulturna antropologija poleg splošnih humanističnih in družboslovnih kompetenc pridobijo specifične kompetence, ki izhajajo iz poznavanja načinov življenja in kulturne raznolikosti ter omogočajo diplomantom zaposlovanje v kulturnih, upravnih, vladnih in nevladnih, gospodarskih in izobraževalnih ustanovah na področjih, ki zadevajo poznavanje procesov in sestavin vsakdanjega življenja, na primer problematiko življenja v ruralnih in urbanih okoljih, komunikacij, medijev in jezika, spolov, migracij, manjšin, človekovih pravic, zdravstvene kulture, religije, popularne kulture, založništva, trženja kulture, varovanja in ukvarjanja s kulturno dediščino ter ljudsko kulturo v spomeniškem varstvu in muzejih, dokumentacijskih centrih, knjižnicah itd.
Posebna odlika študija etnologije in kulturne antropologije je pridobitev usposobljenosti za terensko delo in delo z ljudmi v različnih kulturnih kontekstih.
Študijsko leto 2021/2022
V prvostopenjski univerzitetni študijski program Etnologija in kulturna antropologija se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo;
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli programu srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat/-tka že opravil/-a pri poklicni maturi;
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program;
d) kdor je uspešno zaključil enakovreden študij v tujini.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani po naslednjih merilih:
Kandidati pod točko a)
- splošni uspeh pri maturi (60 % točk)
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk)
Kandidati pod točko b)
- splošni uspeh pri poklicni maturi (60 %);
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 %).
Kandidati pod točko c)
- splošnega uspeha pri zaključnem izpitu (60 %);
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 %).
Smeri:
Filozofija - enopredmetna smer
Filozofija - dvopredmetna smer
Diplomanti pridobijo široko in obenem poglobljeno temeljno znanje o filozofski problematiki in o njenih različnih teoretskih ter metodoloških pristopih.
S podrobnim razčlenjevanjem izbranih filozofskih problemov in oblikovanjem njihovih rešitev, z branjem, analizo in interpretacijo izvirnih filozofskih besedil in skrbno presojo njihovih kompleksnih argumentov ter kritično uporabo strokovne literature razvijajo znanja, ki so potrebna za samostojno znanstveno in strokovno delo.
Cilj študijskega programa je, da po diplomante usposobi bodisi za znanstveno in strokovno delo na raziskovalnih in izobraževalnih ustanovah bodisi za samostojno publicistično in prevajalsko delo, povezano s filozofijo, humanistiko in družboslovjem, ter za delo v knjižnicah (ne sicer kot knjižničarka ali knjižničar), uredništvih založniških in medijskih hiš ter drugih kulturnih ustanovah, ki se ukvarjajo s spremljanjem, raziskovanjem in negovanjem svetovne in domače filozofske in humanistične dediščine.
Študijsko leto 2021/2022
Na prvostopenjski univerzitetni študijski program Filozofija se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli programu srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat/-tka že opravil/-a pri poklicni maturi;
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program,
d) kdor je uspešno zaključil enakovreden študij v tujini.
Kandidati za vpis na prvostopenjski univerzitetni študijski program Filozofija bodo v primeru omejitve vpisa izbrani po naslednjih merilih:
kandidati iz točke a) bodo izbrani glede na:
- splošni uspeh pri splošni maturi – 60%
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 20%
- uspeh iz enega od predmetov pri splošni maturi:
filozofija, sociologija, zgodovina, psihologija, latinski jezik, drugi tuji jezik, naravoslovni predmet (fizika, kemija, biologija) – 20%
kandidati iz točke b) glede na:
- splošni uspeh pri poklicni maturi – 60%
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 20%
- uspeh pri predmetu splošne mature – 20%
kandidati iz točke c) pa glede na:
- splošni uspeh pri zaključnem izpitu – 40%
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40%
- uspeh pri filozofiji v 3. ali 4. letniku srednje šole – 20%
Glede na obliko srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja bodo v primeru omejitve vpisa po opisanih kriterijih izbrani tudi kandidati, ki so zaključili enakovredno izobraževanje v tujini.
Temeljni cilj programa je pridobivanje strokovnega, teoretičnega in praktičnega znanja iz francoskega jezika in književnosti ter frankofonske kulture nasploh, ob tem pa spodbujati intelektualno rast in samoizobraževanje.
Diplomant pridobi poglobljena znanja iz francoskega jezika in temeljna jezikoslovna, literarnoteoretska in literarnozgodovinska znanja. Pridobljena znanja in veščine diplomantu omogočajo uspešno vključevanje tako v poklicno življenje kot napredovanje v programe drugostopenjskega študija.
Študijsko leto 2021/2022
V dvopredmetni univerzitetni študijski program Francistika se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli programu srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja in izpit splošne mature iz predmeta francoščina, če je kandidat/tka ta predmet že opravil/a pri poklicni maturi, pa izpit splošne mature iz predmeta tuji jezik; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat/tka že opravil/a pri poklicni maturi,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Za uspešno vključitev v programa se priporoča predznanje v obsegu 360 ur gimnazijskega pouka francoskega jezika.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo
kandidati iz točke a), ki so imeli francoščino na splošni maturi, izbrani glede na:
− splošni uspeh pri splošni maturi 40 % točk,
− uspeh iz francoskega jezika v 3. in 4. letniku 20 % točk,
− uspeh iz francoščine pri splošni maturi 30 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 10 % točk;
kandidati iz točke a), ki niso imeli francoščine na splošni maturi, izbrani glede na:
− splošni uspeh pri splošni maturi 40 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk;
− uspeh iz slovenščine in tujega jezika, ki ni francoščina, v 3. in 4. letniku 20 % točk,
− uspeh iz francoskega jezika v 3. in 4. letniku 20 % točk;
kandidati iz točke b) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk,
− uspeh iz slovenščine pri poklicni maturi 10 % točk,
− uspeh iz predmeta splošne mature 30 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk;
kandidati iz točke c) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri zaključnem izpitu 20 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk,
− uspeh iz francoskega jezika v 3. in 4. letniku 30 % točk,
− uspeh iz francoskega jezika pri zaključnem izpitu 30 % točk.
Temeljni cilj programa je pridobivanje strokovnega, teoretičnega in praktičnega znanja iz francoskega jezika in književnosti ter frankofonske kulture nasploh, ob tem pa spodbujati intelektualno rast in samoizobraževanje.
Diplomant pridobi znanje francoskega jezika (ki v skupnem evropskem referenčnem okviru ustreza stopnji B2 z elementi C1) in osnove enega ali več romanskih jezikov in kultur. Prav tako pridobi temeljna francistična jezikoslovna, literarnoteoretska in literarnozgodovinska znanja.
Svoj izobraževalni profil v skladu s svojimi potrebami in zaposlitvenimi ambicijami dopolnjuje z zunanjimi izbirnimi predmeti. Pridobljena znanja in veščine diplomantu omogočajo tako uspešno vključevanje v poklicno življenje kot napredovanje v programe drugostopenjskega študija.
Smeri:
Geografija - enopredmetna smer
Geografija - dvopredmetna smer
Diplomant predlaganega študijskega programa pridobi temeljna znanja, ki po mednarodnih standardih veljajo za temeljna znanja iz geografije. To mu omogoča prepoznavanje ter razumevanje naravnih in družbenih procesov oblikovanja in preoblikovanja zemeljskega površja. Pridobi osnovna znanja iz posameznih področij geografije, ki mu omogočajo razumevanje odnosa med naravo in družbo v prostoru.
Diplomant pridobi določene veščine, zlasti glede geografskih informacijskih sistemov, tematske kartografije in drugih geografskih metod, s čimer je usposobljen za izdelavo prostorskih in statističnih analiz. Z usvojenim znanjem je diplomat usposobljen za opravljanje specifičnih nalog v različnih ustanovah, povezanih s statistiko, prostorskim in regionalnim planiranjem, turizmom in varstvom okolja. Pridobljena znanja in veščine diplomantu omogočajo uspešno vključevanje v magistrski študij geografije in sorodnih prostorskih ved.
Študijsko leto 2021/2022
V prvostopenjski univerzitetni študijski program Geografija se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli programu srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja in izpit iz splošne mature iz predmeta geografija; če je kandidat ta predmet že opravil pri poklicni maturi, pa izpit iz kateregakoli predmeta splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat/-tka že opravil/-a pri poklicni maturi;
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točke a) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri splošni maturi 50 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk,
− uspeh iz geografije na splošni maturi oziroma ocena iz geografije v 3. letniku, če je kandidat ni opravljal na splošni maturi 20 % točk;
kandidati iz točke b) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri poklicni maturi 50 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk,
− uspeh pri predmetu splošne mature 20 % točk;
kandidati iz točke c) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri zaključnem izpitu 50 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk,
− uspeh iz geografije v zadnjem letniku srednje šole, ko se je predmet predaval 20 % točk.
Smeri:
Germanistika - enopredmetna smer
Germanistika - dvopredmetna smer
Program Germanistika omogoča intenzivno spoznavanje nemškega jezika ter kultur in književnosti nemško govorečih skupnosti.
Pester nabor predmetov omogoča usvajanje širokega spektra medkulturnih sporazumevalnih zmožnosti v nemščini. Za pridobitev širših jezikovnih in medkulturnih kompetenc nudi program poleg nemščine še usposabljanje v drugem germanskem jeziku, v nizozemščini ali švedščini.
Diplomanti programa Germanistika bodo zmožni predvsem opravljanja del in nalog, ki zahtevajo dobro poznavanje nemščine, kulturnih posebnosti in medkulturnega komuniciranja. Zaposlovali se bodo na različnih področjih gospodarstva ter v različnih javnih in državnih službah, ki imajo stike s tujino, v različnih kulturnih ustanovah, v založbah ter v kulturnih in zunanjepolitičnih uredništvih različnih medijev. Program pa jih pripravlja tudi za nadaljnje izobraževanje na enem izmed programov 2. stopnje, ki jih ponuja Oddelek za germanistiko, kjer bodo nadgradili in poglobili pridobljeno znanje.
Koncept programa spodbuja dejavnejše in ustvarjalnejše sodelovanje študentov in razvija višjo stopnjo besedilne kritičnosti, samokritičnosti do lastnega delovanja in medkulturne presoje.
Študijsko leto 2021/2022
V prvostopenjski univerzitetni študijski program Germanistika se lahko vpiše:
a. kdor je opravil splošno maturo,
b. kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli programu srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja in izpit iz splošne mature iz predmeta nemščina; če je kandidat ta predmet (nemščina) že opravljal na poklicni maturi, pa izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat/-tka že opravil/-a pri poklicni maturi,
c. kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program,
d. kdor je uspešno zaključil enakovredno izobraževanje v tujini.
Za uspešno vključitev v program študija Germanistike priporočamo predznanje v obsegu 360 ur gimnazijskega pouka nemškega jezika oz. znanje nemščine na stopnji B1/B2 skupnega evropskega referenčnega okvira.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani po naslednjih merilih:
iz točke a):
- splošni uspeh pri splošni maturi 40 % točk,
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 10 % točk,
- uspeh iz nemškega jezika v 3. letniku 25 % točk,
- uspeh iz nemškega jezika v 4. letniku 25 % točk;
iz točke b):
- splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk,
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 10 % točk,
- uspeh iz nemškega jezika v 3. letniku 15 % točk,
- uspeh iz nemškega jezika v 4. letniku 15 % točk,
- uspeh pri predmetu splošne mature 20 % točk;
iz točke c):
- splošni uspeh pri zaključnem izpitu 20 % točk,
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 10 % točk,
- uspeh iz nemškega jezika v 3. letniku 20 % točk,
- uspeh iz nemškega jezika v 4. letniku 20 % točk,
- uspeh iz nemškega jezika pri zaključnem izpitu 30 % točk.
Glede na obliko srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja bodo v primeru omejitve vpisa po opisanih kriterijih izbrani tudi kandidati, ki so zaključili enakovredno izobraževanje v tujini.
Študentom iz tujine se za uspešno vključitev v program Germanistika priporoča tudi predznanje iz slovenščine. Obiskovanje zunanjega izbirnega predmeta Slovenščina za tujce oz. tečajev slovenščine kot tujega jezika se priporoča že od začetka študija.
S programom diplomant pridobi temeljno znanje iz grškega jezika, književnosti in kulture. Program vključuje tečaj nove grščine, pri nekaterih predmetih pa tudi vsebine, povezane z novogrško kulturo in recepcijo antične grške književnosti in kulture v sodobni Grčiji.
Pridobi si splošne kompetence humanističnega intelektualca ter specifične strokovne kompetence: obvladovanje grškega jezika s sposobnostjo branja zahtevnejših besedil v izvirniku, razumevanje zgodovine grščine in njenega vpliva na sodobne jezike, poznavanje grške književnosti in kulture, razumevanje vloge, ki jo imata antična ter poznejša grška književnost in filozofija v evropski literaturi in kulturi od zgodnjega humanizma do sodobnosti.
Diplomant pozna metode filološke analize besedil in je sposoben posamezna literarna in strokovna dela razumeti in razlagati v zgodovinskem kontekstu. Sposoben je uporabljati primarno in sekundarno literaturo ter strokovne priročnike. Ima temeljno znanje za samostojno delo pri raziskovanju, literarnem prevajanju in na drugih področjih, ki zahtevajo temeljito in natančno delo z besedilom, sodeluje pa lahko tudi pri delu na sorodnih področjih, kjer je znanje klasičnih jezikov nepogrešljivo: v arheologiji in muzeologiji, zgodovini, umetnostni zgodovini, jezikoslovju in literarnih vedah.
Študijsko leto 2021/2022
V dvopredmetni univerzitetni študijski program Grški jezik, književnost in kultura se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli programu srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat/tka že opravil/a pri poklicni maturi,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo
kandidati iz točke a) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri splošni maturi 30 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk,
− uspeh iz grščine ali latinščine pri splošni maturi 25 % točk,
− uspeh iz enega od predmetov pri splošni maturi: zgodovina, filozofija ali drugi tuji jezik 25 % točk;
kandidati iz točke b) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk,
− uspeh pri predmetu splošne mature 40 % točk;
kandidati iz točke c) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri zaključnem izpitu 60 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk.
Diplomanti/diplomantke študijskega programa pridobijo znanja in medkulturne jezikovne zmožnosti, ki po mednarodnih standardih veljajo kot temeljna za tovrstne dvopredmetne programe.Usposobljeni/e so za kritično ter fleksibilno uporabo pridobljenih znanj in zmožnosti v povezavi z drugo disciplino ali področjem svojega študija.
Med pridobljenimi znanji in zmožnostmi velja posebej izpostaviti naslednje: poznavanje italijanskega jezikovnega sistema na vseh ravneh, zmožnost slušne, govorne, bralne in pisne rabe italijanskega jezika, osnovno kontrastivno poznavanje temeljnih vsebin italijanske in slovenske slovnice, znanje o jezikovnem stiku med italijanščino in slovenščino in poznavanje sociolingvističnega položaja Slovencev v Italiji in italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji, znanja o pogojih in različnih okoliščinah medkulturnega sporazumevanja, osnovno poznavanje italijanske kulture in književnosti, odprtost in zmožnost razumevanja govorcev italijanskega jezika, sposobnost jezikovnoposredniškega sodelovanja in odpravljanja sporazumevalnih ovir.
Študijsko leto 2021/2022
V dvopredmetni univerzitetni študijski program Italijanski jezik in književnost se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli programu srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat/tka že opravil/a pri poklicni maturi,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Za uspešno vključitev v program študija italijanskega jezika in književnosti se priporoča predznanje v obsegu 360 ur gimnazijskega pouka italijanskega jezika.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo
kandidati iz točke a), ki so imeli italijanščino na splošni maturi, izbrani glede na:
− splošni uspeh pri splošni maturi 40 % točk,
− uspeh iz italijanskega jezika v 3. in 4. letniku 20 % točk,
− uspeh iz italijanščine pri splošni maturi 20 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk;
kandidati iz točke a), ki na splošni maturi niso imeli italijanščine, izbrani glede na:
− splošni uspeh pri splošni maturi 40 % točk,
− uspeh iz slovenščine in tujega jezika, ki ni italijanščina, v 3. in 4. letniku 20 % točk,
− uspeh iz italijanskega jezika v 3. in 4. letniku 20 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk;
kandidati iz točke a), ki se italijanščine v srednji šoli niso učili, bodo izbrani glede na:
− splošni uspeh pri splošni maturi 40 % točk,
− uspeh iz slovenščine v 3. in 4. letniku 20 % točk,
− uspeh iz tujega jezika, ki ni italijanščina v 3. in 4. letniku 20 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk;
kandidati iz točke b), ki so na poklicni maturi imeli italijanski jezik, izbrani glede na:
− splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk,
− uspeh iz italijanskega jezika v 3. in 4. letniku 20 % točk,
− uspeh iz italijanščine pri poklicni maturi 20 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk;
kandidati iz točke b), ki na poklicni maturi niso imeli italijanskega jezika, izbrani glede na:
− splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk,
− uspeh iz slovenščine in tujega jezika, ki ni italijanščina, v 3. in 4. letniku 20 % točk,
− uspeh iz italijanskega jezika v 3. in 4. letniku 20 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk;
kandidati iz točke b), ki se italijanskega jezika v srednji šoli niso učili, bodo izbrani glede na:
− splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk,
− uspeh iz slovenščine v 3. in 4. letniku 20 % točk,
− uspeh iz tujega jezika, ki ni italijanščina v 3. in 4. letniku 20 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk;
kandidati iz točke c) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri zaključnem izpitu 40 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk,
− uspeh iz italijanskega jezika v 3. in 4. letniku 20 % točk,
− uspeh iz italijanskega jezika pri zaključnem izpitu 20 % točk.
Študentke in študentje dvopredmetnega študijskega programa pridobijo visoke jezikovne kompetence v enem od južnoslovanskih jezikov, s poudarkom na hrvaščini (ter kontrastivno v srbščini, bosanščini, črnogorščini) in makedonščini (ter kontrastivno v bolgarščini), ter visoke literarne in kulturne kompetence s področja južnoslovanskih književnosti, družb in kultur. To pomeni, da so po končanem študiju sposobni na visoki ravni pisno in ustno komunicirati v vsaj enem od južnoslovanskih jezikov ter da dobro poznajo južnoslovanske književnosti, kulturo in družbo.
Študijski program zagotavlja tudi teoretične in strokovne osnove za učinkovito in sistematično reševanje konkretnih strokovnih problemov, uvaja diplomante v osnove raziskovanja ter obenem omogoča poglabljanje znanja na drugi stopnji.
Diplomantke in diplomanti južnoslovanskih študijev pridobijo kompetence za neposredno zaposlitev na najširšem področju delovanja javnega sektorja ter javnih in zasebnih podjetij, pridobljena znanja in sposobnosti pa zagotavljajo uspešno in ustvarjalno delo.
Študijsko leto 2021/2022
V dvopredmetni univerzitetni študijski program Južnoslovanski študiji se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli programu srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja in izpit iz enega od predmetov splošne mature: zgodovina, psihologija, filozofija, sociologija, ekonomija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat/tka že opravil/a pri poklicni maturi,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo
kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk;
kandidati iz točke b) bodo izbrani glede na:
− splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk,
− uspeh pri predmetu splošne mature 20 % točk.
S programom diplomant pridobi temeljno znanje iz latinskega jezika, književnosti in kulture. Pridobi splošne kompetence humanističnega intelektualca in specifične strokovne kompetence: obvladovanje latinskega jezika s sposobnostjo branja zahtevnejših besedil v izvirniku, razumevanje zgodovine latinščine in njenega vpliva na sodobne jezike, poznavanje latinske književnosti in kulture, razumevanje vloge, ki jo ima antična in poznejša latiniteta v evropski literaturi ter kulturi od zgodnjega humanizma do sodobnosti.
Diplomant pozna metode filološke analize besedil in je sposoben posamezna literarna in strokovna dela razumeti in razlagati v zgodovinskem kontekstu. Sposoben je uporabljati primarno in sekundarno literaturo ter strokovne priročnike. Ima temeljno znanje za samostojno delo v raziskovanju, literarnem prevajanju, v publicistiki, založništvu, arhivistiki in na drugih področjih, ki zahtevajo temeljito in natančno delo z besedilom, sodeluje pa lahko tudi pri delu na sorodnih področjih, kjer je znanje latinščine in stare grščine nepogrešljivo: v arheologiji in muzeologiji, zgodovini, umetnostni zgodovini, jezikoslovju in literarnih vedah.
Študijsko leto 2021/2022
V dvopredmetni univerzitetni študijski program Latinski jezik, književnost in kultura se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli programu srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat/tka že opravil/a pri poklicni maturi,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo
kandidati iz točke a) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri splošni maturi 30 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk,
− uspeh grščine ali latinščine pri splošni maturi 25 % točk,
− uspeh iz enega od predmetov pri splošni maturi: zgodovina, filozofija ali drugi tuji jezik 25 % točk;
kandidati iz točke b) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk,
− uspeh pri predmetu splošne mature 40 % točk;
kandidati iz točke c) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri zaključnem izpitu 60 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk.
Namen študija je bodočemu diplomantu posredovati obseg znanje, ki obsegajo slušno zaznavanje in analitično prepoznavanje glasbenih elementov ter struktur, razumevanje glasbe kot zgodovinskega pojava, vpetega v sočasni politični in kulturni položaj, vpogled v glasbo kot univerzalni kulturni pojav, ki se kaže v ustvarjalnosti različnih zvrsti in družbenih funkcij, ter končno: poznavanje temeljnih vprašanj sistematične muzikologije, ki glasbene pojave opazuje s sociološkega, estetskega, psihološkega in drugih vidikov ter poskuša s tem odkrivati univerzalne zakonitosti glasbene umetnosti.
To znanje omogoča analizo in vrednotenje glasbenih del, uvrščanje le-teh v njihov zgodovinski kontekst ter zmožnost upoštevanja vpetosti glasbe v družbeno in duhovno okolje časa.
Cilj programa so diplomanti, ki bodo lahko opravljali manj zahtevne naloge, povezane z glasbeno kulturo, oz. v ustanovah, ki se ukvarjajo z ustvarjanjem, poustvarjanjem in posredovanjem glasbe, v medijskih hišah in na raziskovalnem področju. S pridobljenim znanjem bodo dragoceni in usposobljeni sodelavci, ki bodo lahko samostojno reševali manj zahtevne naloge, ali pa kot člani večjih delovnih skupin uspešno sodelovali pri reševanju zahtevnejših strokovnih in znanstvenih vprašanj.
Študijsko leto 2021/2022
V univerzitetni študijski program Muzikologija se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli programu srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja in izpit splošne mature iz predmeta glasba, če je kandidat/tka ta predmet že opravljal/a pri poklicni maturi, pa izpit iz kateregakoli predmeta splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat/tka že opravil/a pri poklicni maturi,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo
kandidati iz točke a) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri splošni maturi 60 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk,
− uspeh pri enem od izbirnih predmetov pri splošni maturi: glasba, zgodovina ali drugi tuji jezik 10 % točk;
kandidati iz točke b) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri poklicni maturi 60 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk,
− uspeh pri predmetu splošne mature 10 % točk;
kandidati iz točke c) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri zaključnem izpitu 60 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk.
Temeljni cilji študijskega programa je študentom in študentkam zagotoviti kakovostno družboslovno-humanistično izobrazbo s poudarkom na sistematičnem spoznavanju temeljev pedagoških in andragoških ved.
V okviru študija študenti pridobivajo temeljna znanja za razumevanje vzgojnih, izobraževalnih in socializacijskih procesov, ki se odvijajo v družini, vrtcu, šoli in v družbi. Ob tem se usposabljajo za praktično ravnanje na različnih stopnjah vzgojno izobraževalnega sistema (od predšolske vzgoje do visokošolskega študija ter izobraževanja odraslih), istočasno pa razvijajo tudi zmožnost znanstvenega raziskovanja pedagoških in andragoških tematik.
Študijski program študente pripravlja za vstop v delo v različnih dejavnostih vrtcev, šol, ustanov za izobraževanje odraslih in drugih ustanov, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in usposabljanjem. Študenti se spoznavajo z delovanjem vzgojno-izobraževalnih ustanov in njihovim vodenjem, z vlogo pedagoškega in andragoškega svetovanja, spoznavajo področja pedagoške obravnave oseb s posebnimi potrebami, spoznavajo pomen odgovornega dela z ljudmi, skupnostjo in informacijami ter opravijo dve vrsti prakse.
Študij pedagogike in andragogike na prvi stopnji diplomantom omogoča sodelovanje pri šolskih in izvenšolskih dejavnostih vrtcev in šol, sodelovanje v različnih oblikah izobraževanja odraslih, izobraževalnih in kulturnih dejavnostih lokalnih skupnosti, v javnem, zasebnem in neprofitnem sektorju.
Študijsko leto 2021/2022
V univerzitetni študijski program Pedagogika in andragogika se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli programu srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat/tka že opravil/a pri poklicni maturi,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo
kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk;
kandidati iz točke b) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri poklicni maturi 60 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk,
− uspeh pri predmetu splošne mature 10 % točk.
Temeljni cilji študijskega programa je študentom in študentkam zagotoviti kakovostno družboslovno-humanistično izobrazbo s poudarkom na sistematičnem spoznavanju temeljev pedagoških in andragoških ved.
V okviru študija študenti pridobivajo temeljna znanja za razumevanje vzgojnih, izobraževalnih in socializacijskih procesov, ki se odvijajo v družini, vrtcu, šoli in v družbi. Ob tem se usposabljajo za praktično ravnanje na različnih stopnjah vzgojno izobraževalnega sistema (od predšolske vzgoje do visokošolskega študija ter izobraževanja odraslih), istočasno pa razvijajo tudi zmožnost znanstvenega raziskovanja pedagoških in andragoških tematik.
Študijski program študente pripravlja za vstop v delo v različnih dejavnostih vrtcev, šol, ustanov za izobraževanje odraslih in drugih ustanov, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in usposabljanjem. Študenti se spoznavajo z delovanjem vzgojno-izobraževalnih ustanov in njihovim vodenjem, z vlogo pedagoškega in andragoškega svetovanja, spoznavajo področja pedagoške obravnave oseb s posebnimi potrebami, spoznavajo pomen odgovornega dela z ljudmi, skupnostjo in informacijami ter opravijo dve vrsti prakse.
Študij pedagogike in andragogike na prvi stopnji diplomantom omogoča sodelovanje pri šolskih in izvenšolskih dejavnostih vrtcev in šol, sodelovanje v različnih oblikah izobraževanja odraslih, izobraževalnih in kulturnih dejavnostih lokalnih skupnosti, v javnem, zasebnem in neprofitnem sektorju.
Študijsko leto 2021/2022
V dvopredmetni univerzitetni študijski program Pedagogika in andragogika se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli programu srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat/tka že opravil/a pri poklicni maturi,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo
kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk;
kandidati iz točke b) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri poklicni maturi 60 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk,
− uspeh pri predmetu splošne mature 10 % točk.
Prvostopenjski program Polonistika daje diplomantom zmožnosti medkulturnega jezikovnega posredovanja, zagotavlja jim znanja, ki po uveljavljenih mednarodnih standardih veljajo kot temeljna za profil diplomiranega polonista, in jih usposabljajo za funkcionalno uporabo znanj iz poljskega jezika, književnosti, kulture, zgodovine in njihove vloge v srednjeevropskem prostoru v različnih panogah na trgu dela, obenem pa jim zagotavljajo teoretične in strokovne osnove za učinkovito in sistematično reševanje konkretnih strokovnih problemov ter jih uvajajo v osnove raziskovanja.
Pridobljeno znanje diplomanti lahko poglabljajo na drugi stopnji študija. Diplomant pridobi kompetence za neposredno zaposlitev na najširšem področju delovanja javnega sektorja ter v javnih in zasebnih podjetjih.
Študijsko leto 2021/2022
V dvopredmetni univerzitetni študijski program Polonistika se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli programu srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat/tka že opravil/a pri poklicni maturi,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo
kandidati iz točke a) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri splošni maturi 40 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 10 % točk,
− uspeh iz tujega jezika v 3. in 4. letniku 30 % točk;
− uspeh iz tujega jezika pri splošni maturi 20 % točk;
kandidati iz točke b) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 10 % točk,
− uspeh iz tujega jezika v 3. in 4. letniku 30 % točk;
− uspeh pri predmetu splošne mature 20 % točk;
kandidati iz točke c) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri zaključnem izpitu 20 % točk,
− splošni uspeh v 3. letniku in 4. letniku 10 % točk,
− uspeh iz tujega jezika v 3. in 4. letniku 40 % točk,
− uspeh iz tujega jezika pri zaključnem izpitu 30 % točk.
Smeri:
Študij prevajalstva je zanimiv in aktualen preplet jezikovnih, kulturoloških, književnih in prirodoslovnih vsebin, s katerimi študentje pridobijo jezikovno, kulturno in kontras- tivno besedilno znanje v slovenščini, angleščini in izbranem tretjem jeziku, osvojijo pa tudi osnovne prevajalske spretnosti.
Študij ima tri smeri. Diplomanti so sposobni suvereno ter kompetentno pisno in ustno komunicirati v slovenščini in dveh tujih jezikih ter dobro poznajo tri evropske kulture, zato so sposobni delovati v večjezikovnem in večkulturnem okolju ter ustrezno posredovati sporočila med jeziki in kulturami ter pri tem uporabljati jezikovne tehnologije.
Študijsko leto 2021/2022
V univerzitetni študijski program Prevajalstvo se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Za uspešno vključitev v študij se priporoča opravljena splošna matura iz obeh tujih jezikov oziroma končan štiriletni srednješolski program, ki je obsegal 420 ur prvega tujega jezika ali 280 ur drugega tujega jezika.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo
kandidati iz točke a) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri splošni maturi 30 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 10 % točk,
− uspeh pri splošni maturi iz tujega jezika 1 10 % točk,
− uspeh pri splošni maturi iz tujega jezika 2 10 % točk,
− uspeh v 3. in 4. letniku iz tujega jezika 1 15 % točk,
− uspeh v 3. in 4. letniku iz tujega jezika 2 15 % točk,
− uspeh v 3. in 4. letniku iz slovenskega jezika 10 % točk;
kandidati iz točke b) bodo izbrani glede na:
− splošni uspeh pri zaključnem izpitu 30 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk,
− uspeh v 3. in 4. letniku iz tujega jezika 1 20 % točk,
− uspeh v 3. in 4. letniku iz tujega jezika 2 20 % točk,
− uspeh v 3. in 4. letniku iz slovenskega jezika 10 % točk.
Opomba: tuji jezik 1 je prvi tuji jezik izbrane usmeritve (angleščina), tuji jezik 2 je drugi tuji jezik izbrane usmeritve (nemščina ali francoščina ali italijanščina).
Smeri:
Primerjalna književnost in literarna teorija - enopredmetna smer
Primerjalna književnost in literarna teorija - dvopredmetna smer
Študijski program posreduje študentom znanja z najširšega področja literarne vede ter jih vpeljuje v osnove komparativistike, literarne zgodovine in literarne teorije. Posebno pozornost namenja razmerju literature skupaj z drugimi umetnostmi, pa tudi problematiki slovenske literature na ozadju evropske oziroma svetovne literature. Eno izmed osrednjih težišč študija je prav preučevanje slovenske literature v mednarodnem kontekstu.
Študij usposablja diplomante za delo z literarnimi besedili, za katero sta potrebna literarna razgledanost in široko kulturno obzorje. Konkretno jih na osnovni ravni usposablja za literarno ali kulturno novinarstvo, uredniško delo (založbe, časopisi, radio, televizija), dramaturško delo (gledališče, radio), literarno kritiko in publicistiko. V širšem smislu pa jih program usposablja tudi za delo, ki ni v neposredni zvezi z literarnim besedilom, kot je organiziranje domačih in mednarodnih kulturnih dogodkov, predstavljanje različnih ustanov v javnosti (PR) ali pisanje reklamnih sporočil.
Študijsko leto 2021/2022
V prvostopenjski univerzitetni študijski program Primerjalna književnost in literarna teorija se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Vsi kandidati morajo pri prijavi na dvopredmetni univerzitetni študijski program prve stopnje Primerjalna književnost in literarna teorija izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na skupni evropski referenčni okvir za jezike (CEFR) z ustreznim potrdilom.
Ustrezna dokazila o izpolnjevanju tega vpisnega pogoja so:
– potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ravni B2 ali enakovredno potrdilo,
– spričevalo o zaključeni osnovni šoli v RS ali zaključeni tuji osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom,
– maturitetno spričevalo ali spričevalo zadnjega letnika izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja s katerega je razviden opravljen predmet Slovenski jezik,
– spričevalo o zaključenem dvojezičnem (v slovenskem in tujem jeziku) srednješolskem izobraževanju ali o zaključenem tujem srednješolskem izobraževanju s slovenskim učnim jezikom,
– diploma o pridobljeni izobrazi na visokošolskem zavodu RS v študijskem programu, in potrdilo (izjava), da je kandidat opravil program v slovenskem jeziku.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točke a) izbrani glede na:
– splošni uspeh pri splošni maturi (60 % točk)
– splošni uspeh v 3. in 4. letniku (20 % točk)
– uspeh iz slovenskega jezika pri splošni maturi (20 % točk).
Kandidati iz točke b) bodo izbrani glede na:
– splošni uspeh pri zaključnem izpitu (40 % točk)
– splošni uspeh v 3. in 4. letniku (30 % točk)
– uspeh iz slovenskega jezika pri zaključnem izpitu (30 % točk).
Diplomanti prvostopenjskega dvopredmetnega študijskega programa Primerjalno jezikoslovje usvojijo splošne kompetence humanistično izobraženega intelektualca in posebne kompetence, ki veljajo za temeljna znanja in zmožnosti v (zgodovinskem) primerjalnem jezikoslovju, katerega glavni predmet zanimanja in znanstvenega preučevanja so principi in dinamika razvoja jezika skozi čas.
Usvojijo metodološki aparat, ki jim omogoča opis celotne palete jezikovnih pojavov na sinhroni in tipološki ravni ter njihovo razumevanje v diahroni perspektivi ter interpretacijo in kritično vrednotenje strokovne literature, povezane z jezikoslovjem, in sicer ne le zgodovinskim, temveč tudi splošnim in z jezikoslovji posameznih jezikov ali jezikovnih družin.
Razpolagajo s poglobljenim filološkim in z zgodovinsko slovnico informiranim znanjem več jezikov indoevropske jezikovne družine različnih časovnih obdobij in razumevanjem lastnosti njihovega skupnega prednika, tj. indoevropskega prajezika, vključno s tendencami njegovega razvoja. Usposobljeni so za nadaljnji, znanstveno usmerjeni študij primerjalnega jezikoslovja oz. za opravljanje specifičnih nalog na vseh področjih, ki zahtevajo jezikoslovna znanja in konkretne jezikovne kompetence ter akribijo pri vsakovrstnem, zlasti pa filološkem delu z besedili.
VEČ...
Študijsko leto 2021/2022
V dvopredmetni univerzitetni študijski program Primerjalno jezikoslovje se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli programu srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat/tka že opravil pri poklicni maturi,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo
kandidati iz točke a) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri splošni maturi 40 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk,
− uspeh iz slovenščine (ali madžarščine ali italijanščine kot materinščine) in tujega jezika pri splošni maturi 20 % točk;
− uspeh iz slovenskega jezika (ali madžarskega ali italijanskega kot materinščine) in tujega jezika v 3. in 4. letniku 20 % točk;
kandidati iz točke b) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk,
− uspeh iz slovenskega jezika (ali madžarskega ali italijanskega kot materinščine) in tujega jezika pri poklicni maturi 20 % točk;
− uspeh iz slovenskega jezika (ali madžarskega ali italijanskega kot materinščine) in tujega jezika v 3. in 4. letniku 20 % točk;
kandidati iz točke c) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri zaključnem izpitu 40 % točk,
− splošni uspeh v 3. letniku in 4. letniku 20 % točk,
− uspeh iz slovenskega jezika (ali madžarskega ali italijanskega kot materinščine) in tujega jezika pri zaključnem izpitu 20 % točk;
− uspeh iz slovenskega jezika (ali madžarskega ali italijanskega kot materinščine) in tujega jezika v 3. in 4. letniku 20 % točk.
Cilj prvostopenjskega univerzitetnega dvopredmetnega študijskega programa Primerjalno slovansko jezikoslovje je ponuditi širok in raznolik študijski program, ki študentom omogoči, da slovanski svet in slovenstvo znotraj njega razumejo kot pomemben del evropskega kulturnega prostora ter ga znajo umestiti v evropsko kulturno stvarnost tako iz zgodovinske kot iz sodobne perspektive.
Diplomanti na teoretični ravni usvojijo splošne kompetence v zgodovinskem in tipološkem primerjalnem jezikoslovju slovanskih jezikov ter slovanski filologiji in kulturologiji sploh. Na uporabni ravni so slušatelji zmožni strokovnega jezikoslovnega, filološkega ukvarjanja z več slovanskimi jeziki v različnih časovnih obdobjih ter praktične uporabe in aktivne komunikacije v dveh sodobnih slovanskih jezikih.
Študijsko leto 2021/2022
V dvopredmetni univerzitetni študijski program Primerjalno slovansko jezikoslovje se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli programu srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat/tka že opravil pri poklicni maturi,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo
kandidati iz točke a) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri splošni maturi 40 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk,
− uspeh iz slovenščine (ali madžarščine ali italijanščine kot materinščine) in tujega jezika pri splošni maturi 20 % točk;
− uspeh iz slovenskega jezika (ali madžarskega ali italijanskega kot materinščine) in tujega jezika v 3. in 4. letniku 20 % točk;
kandidati iz točke b) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk,
− uspeh iz slovenskega jezika (ali madžarskega ali italijanskega kot materinščine) in tujega jezika pri poklicni maturi 20 % točk;
− uspeh iz slovenskega jezika (ali madžarskega ali italijanskega kot materinščine) in tujega jezika v 3. in 4. letniku 20 % točk;
kandidati iz točke c) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri zaključnem izpitu 40 % točk,
− splošni uspeh v 3. letniku in 4. letniku 20 % točk,
− uspeh iz slovenskega jezika (ali madžarskega ali italijanskega kot materinščine) in tujega jezika pri zaključnem izpitu 20 % točk;
− uspeh iz slovenskega jezika (ali madžarskega ali italijanskega kot materinščine) in tujega jezika v 3. in 4. letniku 20 % točk.
Cilj študija psihologije je opremiti študenta z osnovnim znanjem in veščinami iz temeljnih in aplikativnih disciplin psihološke znanosti in nekaterih drugih, s psihologijo povezanih znanosti. Ta znanja so osnova za strokovno delo ter za nadaljnje izobraževanje in izpopolnjevanje v različnih oblikah podiplomskega študija in strokovnega izpopolnjevanja.
Na prvi stopnji študija psihologije se študent orientira v različnih področjih psihologije. Pridobi osnovno izobrazbo v vseh psiholoških disciplinah, spozna glavne teorije in metode v psihologiji, pridobi osnovne psihološke spretnosti in spozna osnove raziskovanja v psihologiji. Pridobljena teoretična in metodološka znanja lahko prenaša na druga področja družboslovja.
Prva stopnja študija psihologije še ne zagotavlja poklicne kvalifikacije za delo psihologa, saj ne omogoča kompetentnosti za opravljanje samostojne psihološke prakse. Po zaključeni prvi stopnji študija psihologije je diplomant usposobljen za opravljanje osnovnih nalog pri družboslovnem strokovnem delu. Pridobljeno znanje mu v okviru ustrezne supervizije omogoča uporabo psiholoških spoznanj na različnih področjih človekovega delovanja in medosebnih odnosov.
Študijsko leto 2021/2022
V univerzitetni študijski program Psihologija se lahko vpiše, kdor je opravil splošno maturo ali je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Vsi kandidati morajo izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na skupni evropski referenčni okvir za jezike (CEFR) z ustreznim potrdilom.
Ustrezna dokazila o izpolnjevanju tega vpisnega pogoja so:
− potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ravni B2 ali enakovredno potrdilo,
− spričevalo o zaključeni osnovni šoli v Republiki Sloveniji ali o zaključeni tuji osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom,
− maturitetno spričevalo ali spričevalo zadnjega letnika izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja, iz katerega je razviden opravljen predmet Slovenski jezik,
− spričevalo o zaključenem dvojezičnem (v slovenskem in tujem jeziku) srednješolskem izobraževanju ali o zaključenem tujem srednješolskem izobraževanju s slovenskim učnim jezikom,
− diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v Republiki Sloveniji v študijskem programu in potrdilo (izjava), da je kandidat opravil program v slovenskem jeziku.
Kandidati, ki opravljajo (so opravili) splošno maturo v Republiki Sloveniji, ne pošiljajo dokazila o znanju slovenskega jezika; zahtevani podatek visokošolski prijavno–informacijski službi sporoči Državni izpitni center.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo
kandidati izbrani glede na:
− splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk.
Prvostopenjski dvopredmetni univerzitetni študijski program Rusistika je zasnovan interdisciplinarno, njegov temeljni cilj pa je zagotavljati diplomantom teoretične in strokovne osnove za učinkovito in sistematično reševanje konkretnih strokovnih problemov.
Diplomanti prvostopenjskega študijskega programa Rusistika pridobijo znanja in jezikovne, kulturološke in literarne kompetence, ki jih koristno uporabijo na trgu dela, obenem pa jim omogočajo nadaljnje izobraževanje. S programom diplomanti pridobijo sposobnost artikuliranega pisnega in govornega izražanja v ruskem in slovenskem jeziku v okviru splošno pogovornega jezika, sposobnost ustreznega odzivanja v rusko govorečem socialnem in kulturnem okolju, sposobnost prepoznavanja razlik in podobnosti med ruskim in domačim kulturnim ter družbenim sistemom.
Diplomanti znajo prepoznavati in razumevati posebnosti literarnih besedil ter pridobijo znanja, ki omogočajo medkulturni dialog. V okviru študija spoznavajo zgodovinske, jezikovne in kulturne okoliščine, ki vplivajo na hermenevtično drugačnost ruske literature za slovenskega bralca.
Študijsko leto 2021/2022
V dvopredmetni univerzitetni študijski program Rusistika se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo
kandidati iz točke a) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri splošni maturi 40 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk,
− uspeh iz ruščine pri splošni maturi 30 % točk,
− uspeh iz ruskega jezika v 3. in 4. letniku 10 % točk;
kandidati iz točke b) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri zaključnem izpitu 60 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk.
Diplomanti prvostopenjskega dvopredmetnega univerzitetnega študijskega programa Slovakistika pridobijo splošne jezikovne, literarne, kulturne in kontrastivne besedilne kompetence v slovenščini in slovaščini ter dodatne kompetence pri obveznem izbirnem drugem slovanskem jeziku (češki jezik, poljski jezik, ruski jezik itd.). To pomeni, da so po končanem študiju sposobni kompetentno pisno in ustno komunicirati v slovenščini in slovaščini ter ustno v drugem slovanskem jeziku.
Diplomirani strokovnjaki za slovaški jezik in književnost tako lahko delujejo na različnih področjih gospodarstva, predvsem v javnih in državnih službah ter kulturnih ustanovah, ki imajo veliko stikov s tujino in mednaroden krog strank. Gre za interdisciplinarni univerzitetni študijski program, ki zagotavlja diplomantom teoretične in strokovne osnove za učinkovito in sistematično reševanje konkretnih strokovnih problemov, uvaja diplomante v osnove raziskovanja ter obenem omogoča poglabljanje pridobljenega znanja na drugi stopnji.
Študijsko leto 2021/2022
V dvopredmetni univerzitetni študijski program Slovakistika se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli programu srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat/tka že opravil pri poklicni maturi,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo
kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk,
kandidati iz točke b) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk,
− uspeh pri predmetu splošne mature 20 % točk.
Smeri:
Slovenistika - enopredmetna smer
Slovenistika - dvopredmetna smer
Diplomanti in diplomantke študija po študijskem programu Slovenistika pridobijo znanje in razvijejo zmožnosti, ki po uveljavljenih merilih veljajo za temeljna znanja in zmožnosti v slovenističnem jezikoslovju ter literarni vedi.
Temeljna znanja s posameznih področij jezikoslovja in literarne vede jim omogočajo razumevanje, interpretiranje in ovrednotenje neumetnostnih in umetnostnih besedil ter spremljanje sočasnih strokovnih spoznanj in družbenih dogajanj, povezanih z jezikom in literaturo. Z usvojenim znanjem so se diplomanti in diplomantke sposobni do njih strokovno argumentirano opredeljevati ter svoja spoznanja in stališča smiselno in javno predstaviti.
Diplomanti in diplomantke programa so tako usposobljeni za opravljanje določenih/specifičnih nalog, ki se nanašajo na poznavanje slovenske književnosti, kulturne zgodovine, kulture sploh, jezika, besedil in njihovih značilnosti v različnih medijih, in sicer v založništvu, tiskanih in elektronskih medijih, kulturnih ustanovah, v državni upravi, v propagandni/oglaševalski in turistični dejavnosti. Študijski program usposablja tudi za sodelovanje pri protokolu in ustanovah, ki se ukvarjajo s predstavitvijo in promocijo slovenskega jezika in literature ali s kulturno animacijo.
Študijsko leto 2021/2022
V prvostopenjski univerzitetni študijski program Slovenistika se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli programu srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja in izpit iz splošne mature iz predmeta tuji jezik (angleščina/nemščina), če je kandidat ta predmet že opravljal na poklicni maturi, pa izpit iz splošne mature iz predmeta matematika.
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Vsi kandidati morajo izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na skupni evropski referenčni okvir za jezike (CEFR) z ustreznim potrdilom.
- Ustrezna dokazila o izpolnjevanju tega vpisnega pogoja so:
- potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ravni B2 ali enakovredno potrdilo,
- spričevalo o zaključeni osnovni šoli v Republiki Sloveniji ali o zaključeni tuji osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom,
- maturitetno spričevalo ali spričevalo zadnjega letnika izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja, iz katerega je razviden opravljen predmet Slovenski jezik,
- spričevalo o zaključenem dvojezičnem (v slovenskem in tujem jeziku) srednješolskem izobraževanju ali o zaključenem tujem srednješolskem izobraževanju s slovenskim učnim jezikom,
- diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v Republiki Sloveniji v študijskem programu in potrdilo (izjava), da je kandidat opravil program v slovenskem jeziku.
Kandidati, ki opravljajo (so opravili) splošno maturo ali poklicno maturo v Republiki Sloveniji, ne pošiljajo dokazila o znanju slovenskega jezika; zahtevani podatek visokošolski prijavno–informacijski službi sporoči Državni izpitni center.
Kandidati/-tke iz točke a) izbrani/-e glede na:
- splošni uspeh pri splošni maturi 50 % točk,
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk,
- uspeh iz slovenščine pri splošni maturi 30 % točk;
kandidati/-tke iz točke b) izbrani/-e glede na:
- splošni uspeh pri poklicni maturi 30 % točk,
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 10 % točk,
- uspeh iz slovenščine pri poklicni maturi 40 % točk,
- uspeh pri predmetu splošne mature 10 % točk,
- uspeh iz slovenskega jezika v 4. letniku 10 % točk;
kandidati/-tke z točke c) pa glede na:
- splošni uspeh pri zaključnem izpitu 30 % točk,
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 10 % točk,
- uspeh iz slovenskega jezika pri zaključnem izpitu 30 % točk,
- uspeh iz slovenskega jezika v 3. letniku 15 % točk,
- uspeh iz slovenskega jezika v 4. letniku 15 % točk.
Diplomanti prvostopenjskega dvopredmetnega študijskega programa so široko razgledani ter poznajo osnove družboslovnih teorij in teorij kulture.
Poleg tega so zmožnosti, ki jih razvijejo med študijem, še naslednje: poznavanje zgodovine in razvoja sociološke misli ter sodobnih družboslovnih teorij, poznavanje kvantitativne in kvalitativne metodologije sociološkega ter kulturološkega raziskovanja, koherentna uporaba sociološkega znanja in temeljnih socioloških konceptov v praksi, samostojno razumevanje ter umeščanje novih družbenih in kulturnih pojavov v obstoječe teoretske in problemske okvire sociološke vede, reševanje strokovnih in delovnih problemov z iskanjem virov znanja ter uporabo znanstvenih metod, poznavanje metod za preverjanje znanstvenih teorij, razumevanje procesov globalizacije ter razmerij med globalnim in lokalnim, poznavanje več posebnih disciplinarnih področij sociologije in sociologije kulture, poznavanje socioloških predpostavk humanističnih ved ter povezovanje sociologije in humanistike, občutek za kulturne raznolikosti človeške družbe in sposobnost prilagajanja konceptualnih aparatov na konkretna družbena in kulturna okolja.
Študijsko leto 2021/2022
V dvopredmetni univerzitetni študijski program Sociologija se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli programu srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat/tka že opravil/a pri poklicni maturi,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo
kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk;
kandidati iz točke b) bodo izbrani glede na:
− splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk,
− uspeh pri predmetu splošne mature 20 % točk.
Program upošteva smernice razvoja sodobne družbe, kjer prihaja do novih povezav in zlivanja med družbenimi področji, zaradi katerih kulture ni mogoče več razumeti brez razumevanja teh procesov; obenem torej sociologija sodobnih družb zahteva pritegnitev analitičnih postopkov, razvitih za analizo kulturnih praks v ožjem pomenu.
Študij je zasnovan tako, da na začetku gradi na širokih temeljnih socioloških in širših družboslovno-humanističnih znanjih, ki jih v višjih letnikih razvija v specialna in posebna sociološka polja. Specifike teh teoretskih vsebinskih usmeritev dajejo osnove za preučevanje procesov oblikovanja kolektivnih identitet, nacionalne pripadnosti in kulturne razpetosti družbe med tradicijo in izzivi sodobnega časa. Študentu omogočajo prepoznavanje ter razumevanje kulturnih in identitetnih politik nacionalne skupnosti ter soočenja lokalnih posebnosti v organiziranju kolektivnega kulturnega življenja s širšimi konteksti integracijskih in globalizacijskih procesov; ti vodijo do zbliževanja kultur in novega vrednotenja medkulturnih stikov.
Program s svojo usmeritvijo opravlja pomembno poslanstvo v izobraževanju kadrov, ki suvereno in samostojno prispevajo k razvoju medkulturnega dialoga države in njenih vizij globalnega civilizacijskega sodelovanja.
Študijsko leto 2021/2022
V univerzitetni študijski program Sociologija kulture se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli programu srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja in izpit iz enega od predmetov splošne mature: zgodovina, psihologija, filozofija, sociologija, ekonomija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat/tka že opravil/a pri poklicni maturi,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo
kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk,
kandidati iz točke b) bodo izbrani glede na:
− splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk,
− uspeh pri predmetu splošne mature 20 % točk.
Slušatelji usvojijo kompetence humanistično izobraženega intelektualca in posebne kompetence, ki jim odpirajo pot do razumevanja splošnih in posebnih vprašanj teoretičnega ter uporabnega jezikoslovja. Na teoretični ravni so seznanjeni z zgodovino jezikoslovja, s prevladujočimi jezikoslovnimi šolami in s slovenskim prispevkom k jezikoslovni teoriji.
Na uporabni ravni so zmožni zavzemati stališča do vprašanj jezikovne politike večinske in manjšinskih jezikovnih skupnosti ter do vprašanj naših manjšin na tujem; zmožni so razumeti razmerja in vprašanja, ki se pojavljajo na relaciji človek – jezik, ter morebitne konfliktne položaje odpravljati oziroma gladiti.
Študijsko leto 2021/2022
V dvopredmetni univerzitetni študijski program Splošno jezikoslovje se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli programu srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat/tka že opravil pri poklicni maturi,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo
kandidati iz točke a) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri splošni maturi 40 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk,
− uspeh iz slovenščine (ali madžarščine ali italijanščine kot materinščine) in tujega jezika pri splošni maturi 20 % točk;
− uspeh iz slovenskega jezika (ali madžarskega ali italijanskega kot materinščine) in tujega jezika v 3. in 4. letniku 20 % točk;
kandidati iz točke b) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk,
− uspeh iz slovenskega jezika (ali madžarskega ali italijanskega kot materinščine) in tujega jezika pri poklicni maturi 20 % točk;
− uspeh iz slovenskega jezika (ali madžarskega ali italijanskega kot materinščine) in tujega jezika v 3. in 4. letniku 20 % točk;
kandidati iz točke c) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri zaključnem izpitu 40 % točk,
− splošni uspeh v 3. letniku in 4. letniku 20 % točk,
− uspeh iz slovenskega jezika (ali madžarskega ali italijanskega kot materinščine) in tujega jezika pri zaključnem izpitu 20 % točk;
− uspeh iz slovenskega jezika (ali madžarskega ali italijanskega kot materinščine) in tujega jezika v 3. in 4. letniku 20 % točk.
Diplomanti študijskega programa Španski jezik in književnost na prvi stopnji pridobijo vsa znanja in medkulturne jezikovne zmožnosti, ki po mednarodnih standardih veljajo kot temeljna znanja in zmožnosti diplomanta dvopredmetnega programa španščine, ter so usposobljeni za kritično in fleksibilno uporabo pridobljenih znanj in zmožnosti v povezavi z drugim predmetom ali področjem svojega študija. Pri uporabi znajo upoštevati vse okoliščine konkretnega konteksta.
Med pridobljenimi znanji in zmožnostmi velja posebej izpostaviti naslednja: poznavanje španskega jezikovnega sistema na vseh ravneh, zmožnost slušne, govorne, bralne in pisne rabe španščine, znanja o jezikovnem stiku med španščino in slovenščino, znanja o pogojih in različnih okoliščinah medkulturnega sporazumevanja, osnovno poznavanje kultur in književnosti špansko govorečih skupnosti, odprtost in zmožnost razumevanja govorcev španskega in drugih jezikov, sposobnost jezikovnega sodelovanja in odpravljanja sporazumevalnih ovir, zavest o potrebi stalnega izpopolnjevanja že pridobljenih znanj in zmožnosti skladno s hitrim razvojem stroke in pripravljenost za tako izpopolnjevanje.
Študijsko leto 2021/2022
V dvopredmetni univerzitetni študijski program Španski jezik in književnost se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli programu srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja in izpit splošne mature iz predmeta španščina, če je kandidat/tka ta predmet že opravil/a pri poklicni maturi pa izpit splošne mature iz predmeta tuji jezik; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat/tka že opravil/a pri poklicni maturi,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Za uspešno vključitev v program se priporoča primerno predznanje španskega jezika.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo
kandidati iz točke a) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri splošni maturi 40 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 10 % točk,
− uspeh iz španščine pri splošni maturi 30 % točk,
− uspeh iz španskega jezika v 3. letniku 10 % točk,
− uspeh iz španskega jezika v 4. letniku 10 % točk;
kandidati iz točke b) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk,
− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk,
− uspeh iz slovenščine pri poklicni maturi 10 % točk,
− uspeh pri predmetu splošne mature 30 % točk;
kandidati iz točke c) izbrani glede na:
− splošni uspeh pri zaključnem izpitu 60 % točk,
− splošni uspeh v 3. letniku in 4. letniku 30 % točk,
− uspeh iz španskega jezika v 3. in 4. letniku 10 % točk.
Smeri:
• Umetnostna zgodovina - enopredmetna smer
• Umetnostna zgodovina - dvopredmetna smer
Prvostopenjski univerzitetni študijski program Umetnostna zgodovina usposablja za delo v javnih in zasebnih ustanovah, ki se ukvarjajo s spremljanjem, propagiranjem, raziskovanjem in varovanjem umetnostnih in drugih, zlasti likovnih spomenikov ter za delo v turizmu, pa tudi v protokolu. V okviru študijskega programa študentke in študenti spoznajo osnove in zgodovino umetnostne zgodovine ter osvojijo razumevanje njene vloge v širšem kontekstu humanističnih in družboslovnih znanosti. Usposobijo se za kritično vrednotenje umetnostnih spomenikov in njihovo umestitev v ustrezno časovno in prostorsko območje, s posebnim poudarkom na obravnavi spomenikov v Sloveniji in sosednjih regijah.
Diplomantke in diplomanti študijskega programa bodo s svojim strokovnim delom lahko tvorno prispevali k oblikovanju slovenske kulturne identitete, s čimer bodo imeli pomembno vlogo pri oblikovanju pogojev za splošni gospodarski, družbeni in kulturni razvoj.
Študijsko leto 2021/2022
Na prvostopenjski univerzitetni študijski program Umetnostna zgodovina se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli programu srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja in izpit iz splošne mature iz predmeta umetnostna zgodovina; če je kandidat ta predmet že opravil na poklicni maturi, pa iz kateregakoli predmeta splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat/-tka že opravil/-a pri poklicni maturi.
c) kdor je pred 1. 6. 1995 uspešno končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo;
kandidati iz točke a) izbrani glede na:
- splošni uspeh pri splošni maturi (60 %),
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku (20 %) in
- uspeh iz enega od predmetov pri splošni maturi: umetnostna zgodovina, zgodovina, geografija ali drugi tuj jezik (20 %)
kandidati iz točke b) izbrani glede na:
- splošni uspeh pri poklicni maturi (60 %),
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku (20 %) in
- uspeh pri predmetu splošne mature (20 %)
kandidati iz točke c) izbrani glede na:
- splošni uspeh pri zaključnem izpitu (40 %),
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 %) in
- uspeha pri enem od predmetov: zgodovina, geografija ali filozofija pri zaključnem izpitu oziroma v zadnjem letniku, ko se je predmet predaval (20 %).
Smeri:
Zgodovina - enopredmetna smer
Zgodovina - dvopredmetna smer
Program študija zgodovine oblikuje humanistično in družboslovno široko razgledanega diplomanta. Študentu omogoči, da pridobi temeljno zgodovinsko znanje in osnovne veščine znanstvenoraziskovalnega dela.
Pridobljeno znanje in veščine, ki jih diplomant obvlada, dosegajo visoke mednarodne standarde. Diplomant je sposoben analitičnega, kritičnega in poglobljenega pogleda na preteklost, sposoben pa je tudi prepoznavanja sodobnih političnih in družbenih dogajanj ter njihovega kritičnega ovrednotenja.
Študenta med študijem spodbujamo k samostojnemu delu, rezultate katerega sprotno vključujemo v pedagoški in raziskovalni del študija. Pridobljene kompetence diplomantu omogočajo opravljanje določenih oblik raziskovalnega, publicističnega, arhivskega in muzejskega dela v okviru različnih del znotraj stroke in različna sorodna dela, povezana s humanistiko in družboslovjem.
Študijsko leto 2021/2022
V prvostopenjski univerzitetni študijski program Zgodovina se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo;
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli programu srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja in izpit iz katerega koli predmeta splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat/-tka že opravil/-a pri poklicni maturi;
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program;
d) kdor je uspešno zaključil enakovreden študij v tujini.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa za študijski program, bodo kandidati izbrani po naslednjih merilih:
Kandidati pod točko a)
- splošni uspeh na maturi (60 % točk),
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (40 % točk).
Kandidati pod točko b)
- splošni uspeh pri poklicni maturi (60 % točk),
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (40 % točk).
Kandidati pod točko c)
- splošni uspeh na zaključnem izpitu (60 % točk),
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (40 % točk).
Kandidatom za enopredmetno smer priporočamo predznanje nemškega jezika (120 ur).