Diplomanti univerzitetnega študijskega programa Anglistika pridobijo vsa znanja in medkulturne jezikovne zmožnosti, ki po mednarodnih standardih veljajo kot temeljna znanja in zmožnosti diplomanta programa angleščine, in so usposobljeni za kritično in fleksibilno uporabo pridobljenih znanj in zmožnosti v povezavi z drugim predmetom ali področjem svojega študija, kadar gre za dvopredmetni študijski program.
Pri uporabi znajo upoštevati vse okoliščine konkretnega konteksta. Med pridobljenimi znanji in zmožnostmi velja posebej izpostaviti naslednja: poznavanje angleškega jezikovnega sistema na vseh ravneh, zmožnost slušne, govorne, bralne in pisne rabe angleščine, znanja o jezikovnem stiku med angleščino in slovenščino, znanja o pogojih in različnih okoliščinah medkulturnega sporazumevanja, osnovno poznavanje kultur in književnosti angleško govorečih skupnosti, odprtost in zmožnost razumevanja domačih in nedomačih govorcev angleščine, sposobnost jezikovnega sodelovanja in odpravljanja sporazumevalnih ovir, zavest o potrebi stalnega izpopolnjevanja že pridobljenih znanj in zmožnosti skladno s hitrim razvojem stroke in pripravljenost za tako izpopolnjevanje.
Diplomanti univerzitetnega študijskega programa Anglistika pridobijo vsa znanja in medkulturne jezikovne zmožnosti, ki po mednarodnih standardih veljajo kot temeljna znanja in zmožnosti diplomanta programa angleščine, in so usposobljeni za kritično in fleksibilno uporabo pridobljenih znanj in zmožnosti v povezavi z drugim predmetom ali področjem svojega študija, kadar gre za dvopredmetni študijski program.
Pri uporabi znajo upoštevati vse okoliščine konkretnega konteksta. Med pridobljenimi znanji in zmožnostmi velja posebej izpostaviti naslednja: poznavanje angleškega jezikovnega sistema na vseh ravneh, zmožnost slušne, govorne, bralne in pisne rabe angleščine, znanja o jezikovnem stiku med angleščino in slovenščino, znanja o pogojih in različnih okoliščinah medkulturnega sporazumevanja, osnovno poznavanje kultur in književnosti angleško govorečih skupnosti, odprtost in zmožnost razumevanja domačih in nedomačih govorcev angleščine, sposobnost jezikovnega sodelovanja in odpravljanja sporazumevalnih ovir, zavest o potrebi stalnega izpopolnjevanja že pridobljenih znanj in zmožnosti skladno s hitrim razvojem stroke in pripravljenost za tako izpopolnjevanje.
Smeri:
S programom diplomant pridobi temeljno pregledno znanje iz antične politične in kulturne zgodovine, književnosti, filozofije, religije in mitologije, vsakdanjega življenja ter drugih področij antične materialne in duhovne kulture. Poseben poudarek velja latinskemu srednjemu veku in humanizmu ter recepciji grško-rimske kulture od renesanse do sodobnosti.
Z izbiro smeri Latinska filologija ali Grška filologija se študent usmeri v temeljit študij enega od dveh klasičnih jezikov. Grška in rimska književnost in kultura sta v programu zastopani enakovredno.
Diplomant tako pridobi široko klasično-humanistično izobrazbo, široko pregledno znanje iz antične zgodovine, književnosti in kulture ter specifične filološke kompetence: obvladovanje enega od dveh klasičnih jezikov s sposobnostjo branja težavnih besedil v izvirniku ter razumevanje zgodovine jezika in njegovega vpliva na sodobne jezike. Ima temeljno znanje za samostojno delo v raziskovanju, literarnem prevajanju, publicistiki, založništvu, arhivistiki in na drugih področjih, sodeluje pa lahko tudi pri delu na sorodnih področjih: v arheologiji in muzeologiji, zgodovini, umetnostni zgodovini, jezikoslovju in literarnih vedah.
Diplomanti in diplomantke študijskega programa pridobijo mednarodno primerljiva temeljna znanja iz arheologije. Ta jim omogočajo prepoznavanje arheoloških virov, njihovo osnovno funkcionalno, časovno, prostorsko in kulturno ovrednotenje ter kritično uporabo strokovne in znanstvene arheološke literature.
Z usvojenim znanjem je diplomant usposobljen za opravljanje pomožnih in strokovnih tehničnih nalog v muzejih in na zavodih za varstvo kulturne dediščine pa tudi v drugih kulturnih ustanovah in javnih službah, medijih ter gospodarskih družbah, ki se ukvarjajo s kulturo, dediščino, turizmom in prostorskim planiranjem.
Osnovno poznavanje in obvladovanje metod in tehnik arheološkega terenskega, poterenskega in laboratorijskega dela ter dokumentacijskih postopkov mu omogoča, da uspešno sodeluje kot tehnični sodelavec pri terenskih in poterenskih arheoloških raziskavah ter v projektih evidentiranja, varovanja, vrednotenja, predstavljanja in promocije (arheološke) kulturne dediščine.
Prvostopenjski študijski program Arheologija študente pripravlja na nadaljevanje študija arheologije na drugi stopnji.
Smeri:
Diplomant tega programa pridobi naslednje temeljne splošne kompetence: a) pismenost (uporaba jezika, simbolov in besedil, uporaba znanja in informacij, samostojna uporaba informacijskih virov oziroma informacijska pismenost, uporaba informacijske tehnologije, vzpostavljanje sistemov in načrtovanje sprememb v sistemih) b) socialne in komunikacijske kompetence (sodelovanje in timsko delo, vzpostavljanje učinkovitih odnosov z drugimi, ravnanje s konflikti in njihovo reševanje) ter učne kompetence (analiziranje problemov in njihovo reševanje, vodenje lastnega profesionalnega razvoja, oblikovanje in vodenje vseživljenjskega učenja, časovna in strateška organizacija učenja, razvijanje avtonomnih vrednot, sposobnost samokritičnosti in kritičnosti do drugih, delovanje v širšem kontekstu, postavljanje in zagovarjanje svojih pravic, interesov in potreb).
Najpomembnejše specialne kompetence, ki jih študent razvija med študijem, pa so: sposobnost medsebojnega povezovanja bibliotekarstva, informacijske znanosti in knjigarstva ter njihovega povezovanja s sorodnimi disciplinami, razumevanje geneze informacijske družbe skozi zgodovino knjige, tiska in knjižnic.
Temeljni cilj programa je usposobiti strokovnjaka za delo na področju organiziranja znanja.
Diplomant tega programa pridobi naslednje temeljne splošne kompetence: a) pismenost (uporaba jezika, simbolov in besedil, uporaba znanja in informacij, samostojna uporaba informacijskih virov oziroma informacijska pismenost, uporaba informacijske tehnologije, vzpostavljanje sistemov in načrtovanje sprememb v sistemih) b) socialne in komunikacijske kompetence (sodelovanje in timsko delo, vzpostavljanje učinkovitih odnosov z drugimi, ravnanje s konflikti in njihovo reševanje) ter učne kompetence (analiziranje problemov in njihovo reševanje, vodenje lastnega profesionalnega razvoja, oblikovanje in vodenje vseživljenjskega učenja, časovna in strateška organizacija učenja, razvijanje avtonomnih vrednot, sposobnost samokritičnosti in kritičnosti do drugih, delovanje v širšem kontekstu, postavljanje in zagovarjanje svojih pravic, interesov in potreb).
S cilji programa pa so povezane specialne kompetence za produkcijo, distribucijo, organiziranje, shranjevanje in posredovanje vseh vrst publikacij in informacij na področju svoje druge discipline, sposobnost medsebojnega povezovanja bibliotekarstva, informacijske znanosti in knjigarstva ter njihovega povezovanja s sorodnimi disciplinami (zlasti drugi disciplino študija), razumevanje geneze informacijske družbe skozi zgodovino knjige, tiska in knjižnic.
Program daje osnove tudi za nadaljevanje študija na magistrski stopnji ter za vseživljenjsko strokovno in znanstveno usposabljanje.
Diplomanti tega študijskega programa pridobijo znanja in medkulturne jezikovne zmožnosti, ki po mednarodnih standardih veljajo kot temeljne za profil diplomanta češkega jezika in književnosti in so zaradi svoje izbire dvopredmetnih študijskih programov posebno usposobljeni za fleksibilno uporabo pridobljenih znanj v različnih situacijah in v interdisciplinarnem transferu.
Program je zasnovan na načelih študija sodobnega jezika in književnosti, ki je poleg poglobljenega poznavanja jezikovnega, književnega in kulturnega izročila usmerjen v oblikovanje vednosti o sodobnih duhovnih in miselnih tokovih. Književno in širše kulturno izročilo študentje spoznavajo v razvojnem procesu, ki je uvrščen v širši evropski kontekst, obenem pa osvetljuje tudi povezave s slovenskim prostorom in zgodovinsko zavestjo.
Jezikovni del študijskega programa omogoča študentom temeljno poznavanje jezikovnih ravni, obenem pa ga z upoštevanimi načeli uporabne lingvistike pripravlja na različne vrste prevajanja, s pridobljenimi teoretičnimi osnovami pa tudi za poglobljeni študij na drugi stopnji.
Program daje nujno potrebna znanja in veščine za nadaljevanje študija na drugi stopnji, omogoča pa tudi praktično uporabna znanja za tiste, ki se zaposlijo takoj po diplomi.
Študentje prve stopnje študijskega programa Etnologija in kulturna antropologija poleg splošnih humanističnih in družboslovnih kompetenc pridobijo specifične kompetence, ki izhajajo iz poznavanja načinov življenja in kulturne raznolikosti ter omogočajo diplomantom zaposlovanje v kulturnih, upravnih, vladnih in nevladnih, gospodarskih in izobraževalnih ustanovah na področjih, ki zadevajo poznavanje procesov in sestavin vsakdanjega življenja, na primer problematiko življenja v ruralnih in urbanih okoljih, komunikacij, medijev in jezika, spolov, migracij, manjšin, človekovih pravic, zdravstvene kulture, religije, popularne kulture, založništva, trženja kulture, varovanja in ukvarjanja s kulturno dediščino ter ljudsko kulturo v spomeniškem varstvu in muzejih, dokumentacijskih centrih, knjižnicah itd.
Posebna odlika študija etnologije in kulturne antropologije je pridobitev usposobljenosti za terensko delo in delo z ljudmi v različnih kulturnih kontekstih.
Študenti prvostopenjskega univerzitetnega dvopredmetnega študijskega programa Etnologija in kulturna antropologija poleg splošnih humanističnih in družboslovnih kompetenc pridobijo specifične kompetence, ki izhajajo iz poznavanja načinov življenja in kulturne raznolikosti ter omogočajo diplomantom zaposlovanje pri opravljanju pomožnih in strokovno manj zahtevnih del v kulturnih, upravnih, vladnih in nevladnih, gospodarskih in izobraževalnih ustanovah na področjih, ki – v navezavi s pridobljenim znanjem in veščinami druge discipline – zadeva poznavanje procesov in sestavin vsakdanjega življenja, na primer problematiko življenja v ruralnih in urbanih okoljih, komunikacij, medijev in jezika, spolov, migracij, manjšin, človekovih pravic, zdravstvene kulture, religije, popularne kulture, založništva, trženja kulture, varovanja in ukvarjanja s kulturno dediščino ter ljudsko kulturo v spomeniškem varstvu in muzejih, dokumentacijskih centrih, knjižnicah itd.
Diplomanti so po končani prvi stopnji univerzitetnega dvopredmetnega študija usposobljeni za opravljanje nekaterih strokovnih nalog z zgoraj omenjenih področij. Usposobljeni so za kulturno posredništvo in opravljanje različnih nalog v kulturnih ustanovah ter nevladnih organizacijah, povezanih z administrativno-strokovnimi dejavnostmi, zbiranjem, evidentiranjem in dokumentiranjem podatkov in informacij, prenosom znanj in informacij ter njihovo uporabo v praksi.
Diplomanti pridobijo široko in obenem poglobljeno temeljno znanje o filozofski problematiki in o njenih različnih teoretskih ter metodoloških pristopih.
S podrobnim razčlenjevanjem izbranih filozofskih problemov in oblikovanjem njihovih rešitev, z branjem, analizo in interpretacijo izvirnih filozofskih besedil in skrbno presojo njihovih kompleksnih argumentov ter kritično uporabo strokovne literature razvijajo znanja, ki so potrebna za samostojno znanstveno in strokovno delo.
Cilj študijskega programa je, da po diplomante usposobi bodisi za znanstveno in strokovno delo na raziskovalnih in izobraževalnih ustanovah bodisi za samostojno publicistično in prevajalsko delo, povezano s filozofijo, humanistiko in družboslovjem, ter za delo v knjižnicah (ne sicer kot knjižničarka ali knjižničar), uredništvih založniških in medijskih hiš ter drugih kulturnih ustanovah, ki se ukvarjajo s spremljanjem, raziskovanjem in negovanjem svetovne in domače filozofske in humanistične dediščine.
Diplomanti tega študijskega programa usvojijo temeljno znanje o filozofski problematiki ter različnih teoretskih in metodoloških pristopih k njej.
Predmeti programa so na eni strani zgodovinsko povezani z občečloveškim duhovnim izročilom, na drugi pa disciplinarno utemeljujejo področje filozofije, tako da študenti usvojijo znanje, ki je povezano s splošno teorijo in z razumevanjem kulture, področji delovanja, ustvarjanja, vrednotenja in spoznavanja ter odnosi med jezikom in sporazumevanjem, kulturo in družbo, humanostjo in humanizmom, umetnostjo in tehnologijo.
Cilj študijskega programa je, da diplomante usposobi za strokovno delo v najraznovrstnejših raziskovalnih in izobraževalnih ustanovah, za samostojno publicistično in prevajalsko delo, povezano s filozofijo, humanistiko in družboslovjem, ter za delo v knjižnicah (sicer ne kot knjižničar), uredništvih založniških in medijskih hiš ter drugih kulturnih ustanovah.
Kot dvopredmetni program je študij filozofije posebej primeren za poklice, pri katerih je pomembna filozofska sporočilnost in zmožnost.
Temeljni cilj programa je pridobivanje strokovnega, teoretičnega in praktičnega znanja iz francoskega jezika in književnosti ter frankofonske kulture nasploh, ob tem pa spodbujati intelektualno rast in samoizobraževanje.
Diplomant pridobi znanja francoskega jezika, ki v skupnem evropskem referenčnem okviru ustreza stopnji B2 z elementi C1. Prav tako pridobi temeljna jezikoslovna, literarnoteoretska in literarnozgodovinska znanja. Pridobljena znanja in veščine diplomantu omogočajo uspešno vključevanje tako v poklicno življenje kot napredovanje v programe drugostopenjskega študija.
Temeljni cilj programa je pridobivanje strokovnega, teoretičnega in praktičnega znanja iz francoskega jezika in književnosti ter frankofonske kulture nasploh, ob tem pa spodbujati intelektualno rast in samoizobraževanje. Diplomant pridobi znanje francoskega jezika (ki v skupnem evropskem referenčnem okviru ustreza stopnji B2 z elementi C1) in osnove enega ali več romanskih jezikov in kultur. Prav tako pridobi temeljna francistična jezikoslovna, literarnoteoretska in literarnozgodovinska znanja. Svoj izobraževalni profil v skladu s svojimi potrebami in zaposlitvenimi ambicijami dopolnjuje z zunanjimi izbirnimi predmeti. Pridobljena znanja in veščine diplomantu omogočajo tako uspešno vključevanje v poklicno življenje kot napredovanje v programe drugostopenjskega študija.
Diplomant predlaganega študijskega programa pridobi temeljna znanja, ki po mednarodnih standardih veljajo za temeljna znanja iz geografije. To mu omogoča prepoznavanje ter razumevanje naravnih in družbenih procesov oblikovanja in preoblikovanja zemeljskega površja. Pridobi osnovna znanja iz posameznih področij geografije, ki mu omogočajo razumevanje odnosa med naravo in družbo v prostoru.
Diplomant pridobi določene veščine, zlasti glede geografskih informacijskih sistemov, tematske kartografije in drugih geografskih metod, s čimer je usposobljen za izdelavo prostorskih in statističnih analiz. Z usvojenim znanjem je diplomat usposobljen za opravljanje specifičnih nalog v različnih ustanovah, povezanih s statistiko, prostorskim in regionalnim planiranjem, turizmom in varstvom okolja. Pridobljena znanja in veščine diplomantu omogočajo uspešno vključevanje v magistrski študij geografije in sorodnih prostorskih ved.
Diplomant študijskega programa Geografija med študijem pridobi znanja, ki po mednarodnih standardih veljajo za temeljna znanja iz geografije. Diplomant tako prepozna ter razume naravne in družbene procese oblikovanja in preoblikovanja zemeljskega površja, pridobi osnovna znanja iz posameznih področij geografije, ki mu omogočajo razumevanje odnosa med naravo in družbo v prostoru, obvlada določene veščine, zlasti geografske informacijske sisteme, tematske kartografije in drugih geografskih metod, s čimer je usposobljen za izdelavo prostorskih in statističnih analiz.
Z usvojenim znanjem je diplomat usposobljen za opravljanje specifičnih nalog v različnih ustanovah, povezanih s statistiko, prostorskim in regionalnim planiranjem, turizmom in varstvom okolja. Pridobljena znanja in veščine diplomantu omogočajo uspešno vključevanje v magistrski študij geografije in sorodnih prostorskih ved.
Program Germanistika omogoča intenzivno spoznavanje nemškega jezika ter kultur in književnosti nemško govorečih skupnosti.
Pester nabor predmetov omogoča usvajanje širokega spektra medkulturnih sporazumevalnih zmožnosti v nemščini. Za pridobitev širših jezikovnih in kulturnih kompetenc nudi program poleg nemščine še usposabljanje v drugem germanskem jeziku, v nizozemščini ali švedščini.
Diplomanti programa Germanistika bodo zmožni predvsem opravljanja del in nalog, ki zahtevajo dobro poznavanje nemščine, kulturnih posebnosti in medkulturnega komuniciranja. Zaposlovali se bodo na različnih področjih gospodarstva ter v različnih javnih in državnih službah, ki imajo stike s tujino, v različnih kulturnih ustanovah, v založbah ter v kulturnih in zunanjepolitičnih uredništvih različnih medijev.
Koncept programa spodbuja dejavnejše in ustvarjalnejše sodelovanje študentov in razvija višjo stopnjo besedilne kritičnosti, samokritičnosti do lastnega delovanja in medkulturne presoje.
S programom študent pridobi temeljno znanje iz grškega jezika, književnosti in kulture v obsegu, ki je primerljiv s programi grščine, klasične filologije oz. antičnih študij na večini evropskih univerz.
Pridobi si splošne kompetence humanističnega intelektualca ter specifične strokovne kompetence: obvladovanje grškega jezika s sposobnostjo branja težavnejših besedil v izvirniku, razumevanje zgodovine grščine in njenega vpliva na sodobne jezike, poznavanje grške književnosti in kulture, razumevanje vloge, ki jo imata antična ter poznejša grška književnost in filozofija v evropski literaturi in kulturi od zgodnjega humanizma do sodobnosti.
Pozna metode filološke analize besedil ter je posamezna literarna in strokovna dela sposoben razumeti in razlagati v zgodovinskem kontekstu. Sposoben je uporabljati primarno in sekundarno literaturo ter strokovne priročnike. Ima temeljno znanje za samostojno delo pri raziskovanju, literarnem prevajanju, v publicistiki, založništvu, arhivistiki in na drugih področjih, sodeluje pa lahko tudi pri delu na sorodnih področjih, kjer je temeljito znanje grščine in osnovno znanje latinščine nepogrešljivo: v arheologiji in muzeologiji, zgodovini, umetnostni zgodovini, jezikoslovju in literarnih vedah.
Diplomanti študijskega programa pridobijo vsa znanja in medkulturne jezikovne zmožnosti, ki po mednarodnih standardih veljajo kot temeljna znanja in zmožnosti diplomanta dvopredmetnega programa italijanistike, in so usposobljeni za kritično ter fleksibilno uporabo pridobljenih znanj in zmožnosti v povezavi z drugo disciplino ali področjem svojega študija.
Med pridobljenimi znanji in zmožnostmi velja posebej izpostaviti naslednje: poznavanje italijanskega jezikovnega sistema na vseh ravneh, zmožnost slušne, govorne, bralne in pisne rabe italijanskega jezika, osnovno kontrastivno poznavanje temeljnih vsebin italijanske in slovenske slovnice, znanje o jezikovnem stiku med italijanščino in slovenščino na zahodni meji in poznavanje sociolingvističnega položaja Slovencev v Italiji in italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji, znanja o pogojih in različnih okoliščinah medkulturnega sporazumevanja, osnovno poznavanje italijanske kulture in književnosti, odprtost in zmožnost razumevanja govorcev italijanskega in drugih jezikov, sposobnost jezikovnoposredniškega sodelovanja in odpravljanja sporazumevalnih ovir.
Temeljni cilj programa je nuditi študentom trdne osnove aktivnega in pasivnega tako pisnega kot ustnega komuniciranja v japonskem jeziku in splošno poznavanje kulturoloških vsebin, povezanih z Japonsko.
Med pridobljenimi znanji in sposobnostmi velja omeniti predvsem naslednja: poznavanje temeljnih značilnosti japonskega jezika na vseh ravneh, poznavanje temeljnih načel rabe japonskega jezika v različnih družbenih kontekstih, zmožnost ustnega in pisnega sporazumevanja v japonskem jeziku o nezahtevnih vsebinah, poznavanje temeljnih zgodovinskih in družbenih determinant, ki sooblikujejo današnjo japonsko družbo, odprtost v stikih z drugimi kulturami, kritično razumevanje lastne kulture v kontekstu drugih kultur, zavedanje o omejenosti svojega znanja in sposobnost, da svoje znanje po potrebi tudi samostojno nadgrajujejo.
Temeljni cilj programa je nuditi študentom trdne osnove pasivnega in delno aktivnega tako pisnega kot ustnega komuniciranja v japonskem jeziku in splošno poznavanje kulturoloških vsebin, povezanih z Japonsko.
Med pridobljenimi znanji in sposobnostmi velja omeniti predvsem naslednja: poznavanje temeljnih značilnosti japonskega jezika na vseh ravneh, poznavanje temeljnih načel rabe japonskega jezika v različnih družbenih kontekstih, zmožnost ustnega in pisnega sporazumevanja v japonskem jeziku o nezahtevnih vsebinah, poznavanje temeljnih zgodovinskih in družbenih determinant, ki sooblikujejo današnjo japonsko družbo, odprtost v stikih z drugimi kulturami, kritično razumevanje lastne kulture v kontekstu drugih kultur, zavedanje o omejenosti svojega znanja in sposobnost, da svoje znanje po potrebi tudi samostojno nadgrajujejo.
Študentje študijskega programa pridobijo visoke jezikovne, literarne, kulturne in kontrastivne besedilne kompetence v hrvaščini in srbščini (tudi bosanščini in črnogorščini) ter makedonščini, deloma tudi v bolgarščini. To pomeni, da so po končanem študiju sposobni kompetentno pisno in ustno komunicirati v teh jezikih ter da dobro poznajo njihove književnosti, kulturo in družbo.
Študijski program zagotavlja tudi teoretične in strokovne osnove za učinkovito in sistematično reševanje konkretnih strokovnih problemov, uvaja diplomante v osnove raziskovanja ter obenem omogoča poglabljanje znanja na drugi stopnji.
Diplomirani strokovnjak južnoslovanskih študijev pridobi kompetence za neposredno zaposlitev na najširšem področju delovanja javnega sektorja ter javnih in zasebnih podjetij, pridobljena znanja in sposobnosti pa zagotavljajo uspešno in ustvarjalno delo.
Smeri:
Temeljni cilj programa je nuditi diplomantom sposobnost razumevanja kulturnih različnosti in s tem preseganje kulturno odvisnih posploševanj in evropocentrične orientacije. Omogoči pridobitev osnovnega poznavanja jezika obravnavane regije ter splošno poznavanje kulturoloških vsebin, povezanih z ustreznim kulturno-civilizacijskim prostorom.
Splošne kompetence: temeljno metodološko, družboslovno-humanistično in kulturološko znanje ter osnovne veščine znanstvenoraziskovalnega dela. Pridobljene kompetence so: sposobnost razumevanja kulturno-civilizacijskih posebnosti in različnosti, sposobnost kritičnega ocenjevanja medkulturnih besedil, sintetično in analitično mišljenje, poznavanje širokega spektra raziskovalnih metod, sposobnost reflektiranega pisanja o izbranih kulturno-družbenih temah z izbranih področij, sposobnost prenosa znanj v vsakdanjo prakso, sposobnost predstavitve rezultatov raziskovanj, sposobnost konstruktivnega in reflektiranega dela ter delovanja v večkulturnem okolju, sposobnost samostojnega nastopanja v ustreznem azijskem okolju ter kritičnega obravnavanja pojavov, ki izhajajo iz obravnavanega okolja.
S programom diplomant pridobi temeljno znanje iz latinskega jezika, književnosti in kulture. Pridobi splošne kompetence humanističnega intelektualca in specifične strokovne kompetence: obvladovanje latinskega jezika s sposobnostjo branja težavnejših besedil v izvirniku, razumevanje zgodovine latinščine in njenega vpliva na sodobne jezike, poznavanje latinske književnosti in kulture, razumevanje vloge, ki jo ima antična in poznejša latiniteta v evropski literaturi ter kulturi od zgodnjega humanizma do sodobnosti.
Diplomant pozna metode filološke analize besedil ter je posamezna literarna in strokovna dela sposoben razumeti in razlagati v zgodovinskem kontekstu. Sposoben je uporabljati primarno in sekundarno literaturo ter strokovne priročnike. Ima temeljno znanje za samostojno delo v raziskovanju, literarnem prevajanju, v publicistiki, založništvu, arhivistiki in na drugih področjih, ki zahtevajo temeljito in natančno delo z besedilom, sodeluje pa lahko tudi pri delu na sorodnih področjih, kjer je znanje latinščine in stare grščine nepogrešljivo: v arheologiji in muzeologiji, zgodovini, umetnostni zgodovini, jezikoslovju in literarnih vedah.
Namen študija je posredovati obseg znanj, ki obsegajo slušno zaznavanje in analitično prepoznavanje glasbenih elementov ter struktur, razumevanje glasbe kot zgodovinskega pojava, vpetega v sočasni politični in kulturni položaj, vpogled v glasbo kot univerzalni kulturni pojav, ki se kaže v ustvarjalnosti različnih zvrsti in družbenih funkcij, ter končno: poznavanje temeljnih vprašanj sistematične muzikologije, ki glasbene pojave opazuje s sociološkega, estetskega, psihološkega in drugih vidikov ter poskuša s tem odkrivati univerzalne zakonitosti glasbene umetnosti.
To znanje omogoča analizo in vrednotenje glasbenih del, uvrščanje le-teh v njihov zgodovinski kontekst ter zmožnost upoštevanja vpetosti glasbe v družbeno in duhovno okolje časa.
Cilj programa so diplomanti, ki bodo lahko opravljali manj zahtevne naloge, povezane z glasbeno kulturo, oz. v ustanovah, ki se ukvarjajo z ustvarjanjem, poustvarjanjem in posredovanjem glasbe, v medijskih hišah in na raziskovalnem področju. S pridobljenim znanjem bodo dragoceni in usposobljeni sodelavci, ki bodo lahko samostojno reševali manj zahtevne naloge, ali pa kot člani večjih delovnih skupin uspešno sodelovali pri reševanju zahtevnejših strokovnih in znanstvenih vprašanj.
Dvopredmetni program Nemcistika omogoča dobro spoznavanje nemškega jezika ter kultur in književnosti nemško govorečih skupnosti.
Diplomanti dvopredmetnega programa Nemcistika bodo kompetentni predvsem opravljanja del in nalog, ki zahtevajo dobro poznavanje nemščine, kulturnih posebnosti in medkulturnega komuniciranja. Zaposlovali se bodo na različnih področjih gospodarstva ter v različnih javnih in državnih službah, ki imajo stike s tujino. Poleg tega bodo lahko delovali tudi v različnih kulturnih ustanovah, v založbah ter v kulturnih in zunanjepolitičnih uredništvih različnih medijev.
Poleg ciljev, ki jih diplomanti dvopredmetnih študijskih programov dosegajo pri izbranih disciplinah, so posebej usposobljeni pridobljena znanja iz obeh disciplin povezovati med seboj v različnih okoliščinah in v interdisciplinarnem transferju.
Temeljni cilj programa je študentom zagotoviti kakovostno družboslovno-humanistično izobrazbo s poudarkom na sistematičnem spoznavanju temeljev pedagoških in andragoških ved; obvladovanje znanstvenih paradigem in orientacij, pomembnih za razumevanje vzgojnih in izobraževalnih procesov za obvladovanje praktičnega ravnanja v različnih izobraževalnih kontekstih in na različnih šolskih stopnjah; razvijanje socialno-etične refleksivnosti, razvijanje strokovne kritičnosti in odgovornosti pri delu z ljudmi, pri sodelovanju v skupnosti in delu z informacijami; pripravljenost za sodelovanje pri reševanju pedagoških in andragoških vprašanj, ki se nanašajo na organizacijo in vodenje ustanov, pri razvijanju programov, dela in procesov ter za pomoč pri pedagoškem in andragoškem svetovanju; usposobljenost za uporabo znanja v praksi.
Diplomanti so sposobni kritičnega in celostnega razmišljanja na interdisciplinaren in celosten način ter zmožni kooperativnosti, skupinskega dela in samostojnega delovanja v timu.
Temeljni cilj programa je študentom zagotoviti kakovostno družboslovno-humanistično izobrazbo s poudarkom na sistematičnem spoznavanju temeljev pedagoških in andragoških ved; obvladovanje znanstvenih paradigem in orientacij, pomembnih za razumevanje vzgojnih in izobraževalnih procesov za obvladovanje praktičnega ravnanja v različnih izobraževalnih kontekstih in na različnih šolskih stopnjah; razvijanje socialno-etične refleksivnosti, razvijanje strokovne kritičnosti in odgovornosti pri delu z ljudmi, pri sodelovanju v skupnosti in delu z informacijami; pripravljenost za sodelovanje pri reševanju pedagoških in andragoških vprašanj, ki se nanašajo na organizacijo in vodenje ustanov, pri razvijanju programov, dela in procesov ter za pomoč pri pedagoškem in andragoškem svetovanju; usposobljenost za uporabo znanja v praksi.
Diplomanti so sposobni kritičnega in celostnega razmišljanja na interdisciplinaren in celosten način ter zmožni kooperativnosti, skupinskega dela in samostojnega delovanja v timu.
Prvostopenjski program Polonistika daje diplomantom zmožnosti medkulturnega jezikovnega posredovanja, zagotavlja jim znanja, ki po uveljavljenih mednarodnih standardih veljajo kot temeljna za profil diplomiranega polonista, in jih usposabljajo za funkcionalno uporabo znanj iz poljskega jezika, književnosti, kulture, zgodovine in njihove vloge v srednjeevropskem prostoru v različnih panogah na trgu dela, obenem pa jim zagotavljajo teoretične in strokovne osnove za učinkovito in sistematično reševanje konkretnih strokovnih problemov ter jih uvajajo v osnove raziskovanja.
Pridobljeno znanje diplomanti lahko poglabljajo na drugi stopnji študija. Diplomant pridobi kompetence za neposredno zaposlitev na najširšem področju delovanja javnega sektorja ter v javnih in zasebnih podjetjih.
Smeri:
Študij prevajalstva je zanimiv in aktualen preplet jezikovnih, kulturoloških, književnih in prirodoslovnih vsebin, s katerimi študentje pridobijo jezikovno, kulturno in kontras- tivno besedilno znanje v slovenščini, angleščini in izbranem tretjem jeziku, osvojijo pa tudi osnovne prevajalske spretnosti.
Študij ima tri smeri. Diplomanti so sposobni suvereno ter kompetentno pisno in ustno komunicirati v slovenščini in dveh tujih jezikih ter dobro poznajo tri evropske kulture, zato so sposobni delovati v večjezikovnem in večkulturnem okolju ter ustrezno posredovati sporočila med jeziki in kulturami ter pri tem uporabljati jezikovne tehnologije.
Študijski program posreduje študentom znanja z najširšega področja literarne vede ter jih vpeljuje v osnove komparativistike, literarne zgodovine in literarne teorije. Posebno pozornost namenja razmerju literature skupaj z drugimi umetnostmi, pa tudi problematiki slovenske literature na ozadju evropske oziroma svetovne literature. Eno izmed osrednjih težišč študija je prav preučevanje slovenske literature v mednarodnem kontekstu.
Študij usposablja diplomante za delo z literarnimi besedili, za katero sta potrebna literarna razgledanost in široko kulturno obzorje. Konkretno jih na osnovni ravni usposablja za literarno ali kulturno novinarstvo, uredniško delo (založbe, časopisi, radio, televizija), dramaturško delo (gledališče, radio), literarno kritiko in publicistiko. V širšem smislu pa jih program usposablja tudi za delo, ki ni v neposredni zvezi z literarnim besedilom, kot je organiziranje domačih in mednarodnih kulturnih dogodkov, predstavljanje različnih ustanov v javnosti (PR) ali pisanje reklamnih sporočil.
Študijski program posreduje znanja z najširšega področja literarne vede ter jih vpeljuje v osnove komparativistike, literarne zgodovine in literarne teorije. Posebno pozornost namenja razmerju literature skupaj z drugimi umetnostmi, pa tudi problematiki slovenske literature na ozadju evropske oziroma svetovne literature. Eno izmed osrednjih težišč študija je prav preučevanje slovenske literature v mednarodnem kontekstu.
Študij usposablja diplomante za delo z literarnimi besedili, za katero sta potrebna literarna razgledanost in široko kulturno obzorje.
Konkretno jih na osnovni ravni usposablja za literarno ali kulturno novinarstvo, uredniško delo (založbe, časopisi, radio, televizija), dramaturško delo (gledališče, radio), literarno kritiko in publicistiko. V širšem smislu pa jih program usposablja tudi za delo, ki ni v neposredni zvezi z literarnim besedilom, kot je organiziranje domačih in mednarodnih kulturnih dogodkov, predstavljanje različnih ustanov v javnosti (PR) ali pisanje reklamnih sporočil.
Diplomanti prvostopenjskega dvopredmetnega študijskega programa Primerjalno jezikoslovje usvojijo splošne kompetence humanistično izobraženega intelektualca in posebne kompetence, ki veljajo za temeljna znanja in zmožnosti v (zgodovinskem) primerjalnem jezikoslovju, katerega glavni predmet zanimanja in znanstvenega preučevanja so principi in dinamika razvoja jezika skozi čas.
Usvojijo metodološki aparat, ki jim omogoča opis celotne palete jezikovnih pojavov na sinhroni in tipološki ravni ter njihovo razumevanje v diahroni perspektivi ter interpretacijo in kritično vrednotenje strokovne literature, povezane z jezikoslovjem, in sicer ne le zgodovinskim, temveč tudi splošnim in z jezikoslovji posameznih jezikov ali jezikovnih družin.
Razpolagajo s poglobljenim filološkim in z zgodovinsko slovnico informiranim znanjem več jezikov indoevropske jezikovne družine različnih časovnih obdobij in razumevanjem lastnosti njihovega skupnega prednika, tj. indoevropskega prajezika, vključno s tendencami njegovega razvoja. Usposobljeni so za nadaljnji, znanstveno usmerjeni študij primerjalnega jezikoslovja oz. za opravljanje specifičnih nalog na vseh področjih, ki zahtevajo jezikoslovna znanja in konkretne jezikovne kompetence ter akribijo pri vsakovrstnem, zlasti pa filološkem delu z besedili.
VEČ...
Cilj prvostopenjskega univerzitetnega dvopredmetnega študijskega programa Primerjalno slovansko jezikoslovje je ponuditi širok in raznolik študijski program, ki študentom omogoči, da slovanski svet in slovenstvo znotraj njega razumejo kot pomemben del evropskega kulturnega prostora ter ga znajo umestiti v evropsko kulturno stvarnost tako iz zgodovinske kot iz sodobne perspektive.
Diplomanti na teoretični ravni usvojijo splošne kompetence v zgodovinskem in tipološkem primerjalnem jezikoslovju slovanskih jezikov ter slovanski filologiji in kulturologiji sploh. Na uporabni ravni so slušatelji zmožni strokovnega jezikoslovnega, filološkega ukvarjanja z več slovanskimi jeziki v različnih časovnih obdobjih ter praktične uporabe in aktivne komunikacije v dveh sodobnih slovanskih jezikih.
Cilj študija psihologije je opremiti študenta z osnovnim znanjem in veščinami iz temeljnih in aplikativnih disciplin psihološke znanosti in nekaterih drugih, s psihologijo povezanih znanosti. Ta znanja so osnova za strokovno delo ter za nadaljnje izobraževanje in izpopolnjevanje v različnih oblikah podiplomskega študija in strokovnega izpopolnjevanja.
Na prvi stopnji študija psihologije se študent orientira v različnih področjih psihologije. Pridobi osnovno izobrazbo v vseh psiholoških disciplinah, spozna glavne teorije in metode v psihologiji, pridobi osnovne psihološke spretnosti in spozna osnove raziskovanja v psihologiji. Pridobljena teoretična in metodološka znanja lahko prenaša na druga področja družboslovja.
Prva stopnja študija psihologije še ne zagotavlja poklicne kvalifikacije za delo psihologa, saj ne omogoča kompetentnosti za opravljanje samostojne psihološke prakse. Po zaključeni prvi stopnji študija psihologije je diplomant usposobljen za opravljanje osnovnih nalog pri družboslovnem strokovnem delu. Pridobljeno znanje mu v okviru ustrezne supervizije omogoča uporabo psiholoških spoznanj na različnih področjih človekovega delovanja in medosebnih odnosov.
Prvostopenjski dvopredmetni univerzitetni študijski program Rusistika je zasnovan interdisciplinarno, njegov temeljni cilj pa je zagotavljati diplomantom teoretične in strokovne osnove za učinkovito in sistematično reševanje konkretnih strokovnih problemov.
Diplomanti prvostopenjskega študijskega programa Rusistika pridobijo znanja in jezikovne, kulturološke in literarne kompetence, ki jih koristno uporabijo na trgu dela, obenem pa jim omogočajo nadaljnje izobraževanje. S programom diplomanti pridobijo sposobnost artikuliranega pisnega in govornega izražanja v ruskem in slovenskem jeziku v okviru splošno pogovornega jezika, sposobnost ustreznega odzivanja v rusko govorečem socialnem in kulturnem okolju, sposobnost prepoznavanja razlik in podobnosti med ruskim in domačim kulturnim ter družbenim sistemom.
Diplomanti znajo prepoznavati in razumevati posebnosti literarnih besedil ter pridobijo znanja, ki omogočajo medkulturni dialog. V okviru študija spoznavajo zgodovinske, jezikovne in kulturne okoliščine, ki vplivajo na hermenevtično drugačnost ruske literature za slovenskega bralca.
Temeljni cilj programa je nuditi študentom sposobnost razumevanja in aktivne uporabe kitajskega jezika in pisave ter splošno poznavanje kulturoloških vsebin, povezanih s kitajskim kulturno-civilizacijskim prostorom.
Splošne kompetence obsegajo tako posebnosti tradicionalnih razvojev kot strukture aktualnih družbenih stvarnosti navedenega kulturno-civilizacijskega kompleksa: sposobnost prepoznavanja in aktivne uporabe okrog 6.000 kitajskih pismenk tako v tradicionalni kot v poenostavljeni obliki, sposobnost samostojnega govornega in pisnega izražanja, sposobnost prevajanja (kitajščina–slovenščina) literarnih, tehničnih in strokovnih besedil ter ne nazadnje sposobnost konsekutivnega prevajanja iz kitajščine v slovenščino in obratno.
Diplomanti prvostopenjskega dvopredmetnega univerzitetnega študijskega programa Slovakistika pridobijo splošne jezikovne, literarne, kulturne in kontrastivne besedilne kompetence v slovenščini in slovaščini ter dodatne kompetence pri obveznem izbirnem drugem slovanskem jeziku (češki jezik, poljski jezik, ruski jezik itd.). To pomeni, da so po končanem študiju sposobni kompetentno pisno in ustno komunicirati v slovenščini in slovaščini ter ustno v drugem slovanskem jeziku.
Diplomirani strokovnjaki za slovaški jezik in književnost tako lahko delujejo na različnih področjih gospodarstva, predvsem v javnih in državnih službah ter kulturnih ustanovah, ki imajo veliko stikov s tujino in mednaroden krog strank. Gre za interdisciplinarni univerzitetni študijski program, ki zagotavlja diplomantom teoretične in strokovne osnove za učinkovito in sistematično reševanje konkretnih strokovnih problemov, uvaja diplomante v osnove raziskovanja ter obenem omogoča poglabljanje pridobljenega znanja na drugi stopnji.
Diplomant študija po študijskem programu Slovenistika pridobi znanje in razvije zmožnosti, ki po uveljavljenih merilih veljajo za temeljna znanja in zmožnosti v slovenističnem jezikoslovju ter literarni vedi.
Temeljna znanja s posameznih področij jezikoslovja in literarne vede mu omogočajo ustrezno umeščanje jezikovnih in literarnih prvin v sistem, pa tudi v širši družbeni kontekst ter razumevanje razmerij med neumetnostnim in umetnostnim besedilom, med jezikom in posameznikom ter jezikom in družbo. Zmožen je razumeti, interpretirati in ovrednotiti tipična neumetnostna in umetnostna/literarna besedila, spremljati sočasna strokovna spoznanja in družbena dogajanja, povezana z jezikom ali literaturo, se do njih strokovno argumentirano opredeljevati ter svoja spoznanja in stališča javno predstaviti v razumljivem, smiselnem, zaokroženem in ustreznem govorjenem ali zapisanem besedilu.
Z usvojenim znanjem je diplomant programa usposobljen za opravljanje specifičnih (manj zahtevnih) nalog, ki se nanašajo na poznavanje slovenske književnosti, kulturne zgodovine, kulture sploh, jezika, besedil in njihovih značilnosti v različnih medijih, in sicer v založništvu, tiskanih in elektronskih medijih, kulturnih ustanovah, v državni upravi, v propagandni/oglaševalski in turistični dejavnosti. Študijski program usposablja tudi za sodelovanje pri protokolu in ustanovah, ki se ukvarjajo s predstavitvijo in promocijo slovenskega jezika in literature ali s kulturno animacijo.
Diplomanti študija po študijskem programu Slovenistika pridobijo znanje in razvijejo zmožnosti, ki po uveljavljenih merilih veljajo za temeljna znanja in zmožnosti v slovenističnem jezikoslovju ter literarni vedi.
Manjšo poglobljenost njihovih znanj in zmožnosti v tem programu nadomešča razsežnost, ki jo odpira povezovanje z znanji in zmožnostmi, pridobljenimi v okviru drugega študijskega področja. Kljub manjši poglobljenosti jim usvojena slovenistična znanja omogočajo umeščanje temeljnih jezikovnih in literarnih prvin v sistem, pa tudi v širši družbeni kontekst ter razumevanje razmerij med neumetnostnim in umetnostnim besedilom, med jezikom in posameznikom ter jezikom in družbo.
Z usvojenim znanjem so diplomanti predlaganega programa usposobljeni za opravljanje določenih/specifičnih (manj zahtevnih) nalog, povezanih s slovensko književnostjo, jezikom, besedili in njihovimi značilnostmi v različnih medijih, in sicer v knjigarnah (posebej specializiranih), tudi v založništvu, tiskanih in elektronskih medijih, kulturnih ustanovah ter v državni upravi.
Študijski program – ravno zaradi dvopredmetnosti – usposablja za sodelovanje v dejavnostih, ki se ukvarjajo s predstavitvijo in promocijo slovenskega jezika in literature ali s kulturno animacijo, npr. v turistični dejavnosti.
Diplomanti prvostopenjskega dvopredmetnega študijskega programa so široko razgledani ter poznajo osnove družboslovnih teorij in teorij kulture.
Poleg tega so zmožnosti, ki jih razvijejo med študijem, še naslednje: poznavanje zgodovine in razvoja sociološke misli ter sodobnih družboslovnih teorij, poznavanje kvantitativne in kvalitativne metodologije sociološkega ter kulturološkega raziskovanja, koherentna uporaba sociološkega znanja in temeljnih socioloških konceptov v praksi, samostojno razumevanje ter umeščanje novih družbenih in kulturnih pojavov v obstoječe teoretske in problemske okvire sociološke vede, reševanje strokovnih in delovnih problemov z iskanjem virov znanja ter uporabo znanstvenih metod, poznavanje metod za preverjanje znanstvenih teorij, razumevanje procesov globalizacije ter razmerij med globalnim in lokalnim, poznavanje več posebnih disciplinarnih področij sociologije in sociologije kulture, poznavanje socioloških predpostavk humanističnih ved ter povezovanje sociologije in humanistike, občutek za kulturne raznolikosti človeške družbe in sposobnost prilagajanja konceptualnih aparatov na konkretna družbena in kulturna okolja.
Program upošteva smernice razvoja sodobne družbe, kjer prihaja do novih povezav in zlivanja med družbenimi področji, zaradi katerih kulture ni mogoče več razumeti brez razumevanja teh procesov; obenem torej sociologija sodobnih družb zahteva pritegnitev analitičnih postopkov, razvitih za analizo kulturnih praks v ožjem pomenu.
Študij je zasnovan tako, da na začetku gradi na širokih temeljnih socioloških in širših družboslovno-humanističnih znanjih, ki jih v višjih letnikih razvija v specialna in posebna sociološka polja. Specifike teh teoretskih vsebinskih usmeritev dajejo osnove za preučevanje procesov oblikovanja kolektivnih identitet, nacionalne pripadnosti in kulturne razpetosti družbe med tradicijo in izzivi sodobnega časa. Študentu omogočajo prepoznavanje ter razumevanje kulturnih in identitetnih politik nacionalne skupnosti ter soočenja lokalnih posebnosti v organiziranju kolektivnega kulturnega življenja s širšimi konteksti integracijskih in globalizacijskih procesov; ti vodijo do zbliževanja kultur in novega vrednotenja medkulturnih stikov.
Program s svojo usmeritvijo opravlja pomembno poslanstvo v izobraževanju kadrov, ki suvereno in samostojno prispevajo k razvoju medkulturnega dialoga države in njenih vizij globalnega civilizacijskega sodelovanja.
Diplomanti študijskega programa Španski jezik in književnost na prvi stopnji pridobijo vsa znanja in medkulturne jezikovne zmožnosti, ki po mednarodnih standardih veljajo kot temeljna znanja in zmožnosti diplomanta dvopredmetnega programa španščine, ter so usposobljeni za kritično in fleksibilno uporabo pridobljenih znanj in zmožnosti v povezavi z drugim predmetom ali področjem svojega študija. Pri uporabi znajo upoštevati vse okoliščine konkretnega konteksta.
Med pridobljenimi znanji in zmožnostmi velja posebej izpostaviti naslednja: poznavanje španskega jezikovnega sistema na vseh ravneh, zmožnost slušne, govorne, bralne in pisne rabe španščine, znanja o jezikovnem stiku med španščino in slovenščino, znanja o pogojih in različnih okoliščinah medkulturnega sporazumevanja, osnovno poznavanje kultur in književnosti špansko govorečih skupnosti, odprtost in zmožnost razumevanja govorcev španskega in drugih jezikov, sposobnost jezikovnega sodelovanja in odpravljanja sporazumevalnih ovir, zavest o potrebi stalnega izpopolnjevanja že pridobljenih znanj in zmožnosti skladno s hitrim razvojem stroke in pripravljenost za tako izpopolnjevanje.
Slušatelji usvojijo kompetence humanistično izobraženega intelektualca in posebne kompetence, ki jim odpirajo pot do razumevanja splošnih in posebnih vprašanj teoretičnega ter uporabnega jezikoslovja. Na teoretični ravni so seznanjeni z zgodovino jezikoslovja, s prevladujočimi jezikoslovnimi šolami in s slovenskim prispevkom k jezikoslovni teoriji.
Na uporabni ravni so zmožni zavzemati stališča do vprašanj jezikovne politike večinske in manjšinskih jezikovnih skupnosti ter do vprašanj naših manjšin na tujem; zmožni so razumeti razmerja in vprašanja, ki se pojavljajo na relaciji človek – jezik, ter morebitne konfliktne položaje odpravljati oziroma gladiti.
Študijski program Umetnostna zgodovina, ki ga izvajamo na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je edini tovrstni študijski program v Sloveniji. Zaradi tega je študijski program nacionalnega pomena in mora študentu nuditi zbir vseh umetnostnozgodovinskih znanj in veščin. V praksi se ta zahteva kaže tako na strukturni (kronološki model študija) kot na vsebinski ravni (pregled umetnostne produkcije od antike do sedanjosti; enakovredna zastopanost regionalne in zahodnoevropske umetnosti).
Nekatere značilnosti, ki so ključnega pomena za nadaljnji razvoj umetnostnozgodovinske stroke v Sloveniji in ki se kažejo v študijskem programu, so: uravnovešeno razmerje med predmeti in vsebinami, povezanimi z občim umetnostnim razvojem na eni in dogajanjem v regiji na drugi strani, usklajenost vsebin posameznih predmetov z različnimi teorijami ter postopki konservatorske in muzeološke stroke, ter skrb za vsestransko usposobljenost naših diplomantov za delo v pedagoškem, konservatorskem ali muzealskem okolju ter v drugih okoljih, povezanih s kulturnim dogajanjem.
Dvopredmetni študijski program Umetnostna zgodovina, ki ga izvajamo na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, nudi študentom izbor umetnostnozgodovinskih znanj in veščin iz vseh obdobij zgodovine umetnosti tako v zahodnoevropskem kot v lokalnem prostoru.
Nekatere značilnosti, ki so ključnega pomena za nadaljnji razvoj umetnostnozgodovinske stroke v Sloveniji in ki se kažejo v študijskem programu, so: uravnovešeno razmerje med predmeti in vsebinami, povezanimi z občim umetnostnim razvojem na eni in dogajanjem v regiji na drugi strani, poudarek na usklajenosti vsebin posameznih predmetov z različnimi teorijami ter postopki konservatorske in muzeološke stroke ter skrb za vsestransko usposobljenost naših diplomantov za delo v pedagoškem, konservatorskem ali muzealskem okolju ter v drugih okoljih, povezanih s kulturnim dogajanjem. V povezavi z drugim dvopredmetnim študijem nudi študentom široko humanistično izobrazbo.
Program študija zgodovine oblikuje humanistično in družboslovno široko razgledanega diplomanta. Študentu omogoči, da pridobi temeljno zgodovinsko znanje in osnovne veščine znanstvenoraziskovalnega dela.
Pridobljeno znanje in veščine, ki jih diplomant obvlada, dosegajo visoke mednarodne standarde. Diplomant je sposoben analitičnega, kritičnega in poglobljenega pogleda na preteklost, sposoben pa je tudi prepoznavanja sodobnih političnih in družbenih dogajanj ter njihovega kritičnega ovrednotenja.
Študenta med študijem spodbujamo k samostojnemu delu, rezultate katerega sprotno vključujemo v pedagoški in raziskovalni del študija. Pridobljene kompetence diplomantu omogočajo opravljanje določenih oblik raziskovalnega, publicističnega, arhivskega in muzejskega dela v okviru različnih del znotraj stroke in različna sorodna dela, povezana s humanistiko in družboslovjem.
Program študija zgodovine oblikuje humanistično in družboslovno široko razgledanega diplomanta. Študentu omogoči, da pridobi temeljno zgodovinsko znanje in osnovne veščine znanstvenoraziskovalnega dela. Pridobljeno znanje in veščine, ki jih diplomant obvlada, dosegajo visoke mednarodne standarde.
Diplomant je sposoben analitičnega, kritičnega in poglobljenega pogleda na preteklost, sposoben pa je tudi prepoznavanja sodobnih političnih in družbenih dogajanj ter njihovega kritičnega ovrednotenja. Študenta med študijem spodbujamo k samostojnemu delu, rezultate katerega sprotno vključujemo v pedagoški in raziskovalni del študija.
Pridobljene kompetence diplomantu omogočajo opravljanje določenih oblik raziskovalnega, publicističnega, arhivskega in muzejskega dela v okviru različnih del znotraj stroke in različna sorodna dela, povezana s humanistiko in družboslovjem.