Predmet uvaja v terminologijo, problematiko in metode gledališkega zgodovinopisja, posreduje znanja o pomembnih zgodovinskih procesih v razvoju evropske gledališke kulture ter uvajo samostojno gledališko preučevanje gledališča in sorodnih pojavov. Kompetence, ki jih razvija, so: razumevanje geneze evropskega gledališča in vloge, ki jo ima kot umetnostna in družbena institucija v zahodni kulturi in civilizaciji, sposobnost zgodovinske analize gledaliških pojavov v dobi oralne in zgodnje pisne kulture, razumevanje pomena tradicije v uprizoritveni praksi.