Univerza v Ljubljani Akademija za likovno umetnost in oblikovanje

Pregled zgodovine likovne umetnosti od konca 2. svetovne vojne do zadnjega Beneškega bienala in Dokumenta. Predavanja so pospremljena z bogatim slikovnim materialom. V okviru seminarskega dela obiskujemo galerije sodobne umetnosti, prostore produkcije in podpore svetu umetnosti.

Če smo pri predmetih Teorija in razvoj oblikovanja I in II svet ves čas gradili in ob tem verjeli, da z oblikovanjem poleg okolja gradimo tudi družbo in človeka, si pri Teoriji in razvoju oblikovanja III zastavimo vprašanje: kakšna je vloga oblikovanja, če ukinemo mesta, delo in izdelke? Še pred omenjeno ukinitvijo spoznamo tipike nacionalnih oblikovanj, proti koncu pa se ne izognemo tudi vprašanjem o odgovornosti na področju oblikovanja.

Od prvega preoblikovanega kamna do industrijske revolucije in zametkov profesionalizacije oblikovanja. Povedano drugače, pri predmetu Teorije in razvoja oblikovanja I bo poudarek na osvajanju osnov in prepoznavanju tipičnih oblikovalskih vprašanj ter pristopov k reševanju problemov. Semester je ujet v Kubrickovo sekvenco med monolitom, kostjo in vesoljsko ladjo.

Ukvarjamo se s teoretično analizo konceptov in modelov likovnih prostorov v moderni in sodobni umetnosti, s poudarkom na procesih dematerializacije, redukcije, kompleksnosti ali virtualnosti.

Spoznavanje teoretičnih modelov, na katerih so utemeljene moderne in sodobne umetniške prakse. Uvajanje v postopke interpretiranja umetniških del z relevantnimi metodologijami od družbenih teorij umetnosti, feministične umetnostne zgodovine, semiotike in poststrukturalizma. Razlaga sodobnih konceptov umetnosti: interdisciplinarnost, večmedijskost, globalizem, aktivizem, arhiviranje, participatornost.

Uvod v umetnostno teorijo ponuja natančnejšo obravnavo posameznih tem. Izbranih besedil se lotevamo z metodo bližnjega branja (close reading) in kontekstualne obravnave besedila. V seminarskem delu se srečamo z avtorji obravnavanih besedil – umetniki, teoretiki, likovnimi kritiki, kustosi – in z njimi v živo preverjamo bralčevo in piščevo izkušnjo.

Tony Fry oblikovanje opredeli kot dejavnost, ki je ujeta v času. Ujeta je v učinkih, ki pogosto presežejo oblikovani izdelek in avtorja. Semester je posvečen teoriji in praksi, ki se sprehodi vse od Bauhausa do Loewyevih konceptualnih projektov za NASO. Ves čas smo na sledi učinkom s katerimi se danes še vedno (ali ponovno) soočamo.